Search
Kako se znajti v džungli bolj in manj kakovostne hrane?
15.10.2014, 08:54    avtor: Anja Ekologičen   vir: MKO    foto: Internet
Preberite še

Izbirajmo sezonska živila, z lokalnim poreklom. Tako bomo uživali najbolj kakovostno hrano in najbolj prispevali k ohranjanju okolja.




Hrana iz naše bližine je okusnejša in hranljivejša, so prepričani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S tem se v Zavodu Ekologičen zelo strinjamo, saj že več kot 3 leta delujemo v okviru partnerskega kmetijstva in spodbujamo uživanje lokalne hrane od slovenskih ekoloških kmetov. Zato z navdušenjem pozdravljamo začetek nove kampanje MKGP Kakovost nam je blizu, ki so jo začeli (in predstavili na novinarski konferenci) 10. oktobra 2014 in bo v dveh delih potekala do 19. aprila 2015.

 

S kampanjo želijo spodbuditi pridelavo kakovostne in varne hrane na domačih tleh. Prav tako želijo povečati zaupanje v lokalno hrano in spodbujati zdrav način življenja preko treh ključnih sporočil:

·       Lokalna hrana je bolj okusna in hranljiva, ker je pobrana in zaužita v času dozorelosti.

·       Slovenija ima enega najboljših sistemov nadzora hrane v Evropi.

·       Kmetovanje v Sloveniji je zaradi lastnosti slovenskega ekosistema bolj trajnostno. Pestro in ohranjeno slovensko okolje omogoča naravi in ljudem prijazno pridelavo hrane.

 

Pri izdelkih lokalnega izvora pa imamo tudi večji pregled nad izvorom in boljšo sledljivost od njive do mize. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko na eni strani pripravljamo sezonske jedi, spodbujamo domačo pridelavo in zmanjšamo možnost pomanjkanja vitaminov.




V pomoč pri ugotavljanju porekla hrane 

Ker smo bili v zadnjem času na področju proizvodnje hrane soočeni s številnimi prevarami in nevarnostmi, so sodobni kupci zelo nezaupljivi in pogosto v dvomih, ali je določena hrana res kakovostna in varna. Nenazadnje se spomnimo nedavnega novinarskega prispevka, ki je razkril ozadje porekla zelenjave, ki se prodaja na tržnicah. Minister Dejan Židan nas je ob tem seznanil s spremembami pravne ureditve, ki prinašajo večjo preglednost za potrošnika in lažji nadzor za državo. Zakonodaja tako odslej določa:

·       če nekdo na tržnici prodaja pod oznako kmetija, lahko prodaja le lastno pridelano hrano;

·       če prodaja pod oznako dopolnilna dejavnost, lahko kupuje in prodaja tudi hrano, ki so jo pridelali drugi kmetje;

·       če pa prodaja kot samostojni podjetnik, pa lahko kupuje in prodaja živila od kogarkoli.




Kako se potrošniki odločamo pri nakupovanju sadja, zelenjave in drugih živil? 

Ob tem so na tiskovni konferenci MKGP predstavili tudi rezultate raziskava Evropske komisije iz leta 2012, ki so pokazali, da je med slovenskimi potrošniki kakovost prehranskih izdelkov pri nakupovanju hrane po pomembnosti na prvem mestu – kot pomembno jo vrednoti 96 % vprašanih. Kakovost je postavljena celo pred ceno, ki jo kot pomembno pri nakupu vrednoti 91 % vprašanih. Poreklo pridelave pa je zelo pomembno za kar 81% potrošnikov, kar Slovence uvršča na tretje mesto v EU-27.

 

Potrošnik se odloča med ceno in kakovostjo, pri čemer pod kakovost razumemo prehransko vrednost in senzorično kakovost. Čeprav je cena zelo pomembna, saj določa, ali bo potrošnik določen proizvod kupil ali ne, pa je potrošnik pripravljen plačati nekoliko več za boljšo kakovost. Pod izrazom boljša kakovost običajen potrošnik razume proizvod z ustreznejšo prehransko vrednostjo, brez ostankov pesticidov in z ustreznimi senzoričnimi lastnostmi, kar pa je pri sadju in zelenjavi vezano predvsem na zaznavanje svežine in aromatičnosti oziroma okusa. Pri sadju in zelenjavi je svežina eden najpomembnejših kriterijev kakovosti, na podlagi katerega se da oceniti, kdaj je bil pridelek obran oziroma kakšni so bili ukrepi za ohranjanje kakovosti.



Da bo naša hrana sveža, aromatična in hranilna... 

Svežina in aromatičnost sadja in zelenjave sta močno odvisni od časa obiranja. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti, kot jo ima tisto, ki je pobrano v  času dozorelosti. Zato je lokalno pridelana hrana v potencialni prednosti pred tisto, ki do prodajnih polic prevozi dolgo pot. Obstojnost hrane, ki se transportira iz bolj oddaljenih krajev, se zagotavlja tudi s pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Temu posegu se lahko izognemo, če je končni kupec bližje kraju pridelave. Krajša veriga od pridelovalca do potrošnika je ugodna tako za potrošnika kot pridelovalca, z ekološkega vidika pa pomeni manjšo porabo energentov za prevoz in hlajenje. Hrani, ki pripotuje od daleč, pogosto v večjih količinah dodajajo aditive. Dolgi transporti pa tudi prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, povečanemu hrupu, povečanemu onesnaženju zraka ter povečani nepotrebni uporabi embalaže.

 

Pri sadju in zelenjavi se s časom transporta občutno zmanjša vsebnost vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina C, prav tako tudi vitaminov A, B in E. Običajno sta tako sadje in zelenjava pobrana prezgodaj, ko plodovi še niso optimalno dozoreli, kar vpliva tudi na slabše izražen okus.

 

Kakovost in obstojnost zelenjave sta odvisni od načina pridelave (talno, breztalno, ekološko), vseh agrotehničnih ukrepov, od genskega faktorja (sorte) ter ukrepov po obiranju in distribucije do končnega kupca.

 

 

Kako se potrošniki lahko prepričamo, da je želeno živilo res lokalno pridelano?

Ključno je preverjanje njenega porekla. Dejstvo je, da je lokalno pridelana hrana bolj kakovostna iz več razlogov, da pa bi potrošnik resnično izbral tisto, torej lokalno, ki ji lahko zaupa, mora preveriti naslednje označbe živil:

  • Na deklaraciji preveri podatke, povezane z državo izvora in krajem porekla. Država izvora, ki je navedena na etiketi, pomeni proizvajalca, ki je živilo proizvedel in ki je odgovoren za posredovanje vseh informacij o živilu potrošniku, ne glede na to, od kod izvirajo surovine, ki so sestavni del živila. Kraj porekla pa je vezan na dejansko poreklo/izvor surovine/kmetijskega pridelka. Pri nekaterih živilih je navedba kraja porekla, poleg države izvora obvezen podatek (na primer pri sadju in zelenjavi, medu, oljčnem olju, vinu …). Pri živilih, kjer to ni predpisano, proizvajalci kraj porekla lahko navedejo prostovoljno.
  • V maloprodaji, kjer dejavnost vrši trgovec, morata biti sadje in zelenjava označena z naslednjimi podatki: ime (vrsta sadja in zelenjave, če vsebina ni vidna od zunaj), ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oz. blagovna znamka živila (upošteva se lahko oznako stojnice, če je na vidnem mestu), država porekla, razred, sorta ali komercialni tip glede na posebne tržne standarde.
  • Pri prodaji kmetijskih pridelkov primarnih pridelovalcev na stojnici morata biti sadje in zelenjava označena z naslednjimi podatki: ime (vrsta sadja in zelenjave, če vsebina ni vidna od zunaj), ime ali poslovno ime proizvajalca (upošteva se tudi oznaka stojnice, če je na dobro vidnem mestu). To je v primeru prodaje lastnih proizvodov tudi podatek o poreklu.
  • Na predpakiranem sadju ali zelenjavi pa mora nalepka vsebovati naslednje informacije: ime živila, država porekla, serija/lot, ime in naslov ali firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti, razred, sorta in komercialni tip ter druge obvezne označbe (npr. velikost....), kadar to zahtevajo posebni tržni standardi.

 

 

Padanje vsebnosti vitamina C (mg/100 g) med skladiščenjem češenj

 

Vsebnost vitamina C

 

 

Slovensko kmetovanje je trajnostno 

Slovenski ekosistem pogojuje oziroma omogoča v povprečju manj intenzivno, bolj trajnostno ter človeku in okolju prijaznejše kmetovanje. Slovenija ima enega največjih deležev ozemlja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. To pomeni, da je na takih področjih pridelava težja, kar pogojuje v povprečju manj intenzivno kmetijstvo, kot v večini EU držav. Slovenija ima zato možnosti za sonaravno izkoriščanje svojih naravnih danosti z manjšimi obremenitvami okolja.

 

Za Slovenijo, ki po oceni strokovnjakov sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je značilna izredno pestra in sorazmerno dobro ohranjena narava ter krajinska pestrost. Razmeroma majhno slovensko ozemlje ima tako veliko biotsko raznovrstnost, ki je predvsem posledica konvergence različnih vrst podnebja, geološke strukture ter velikih višinskih razlik, v veliki meri pa je povezana tudi s tradicionalno kmetijsko rabo.

 

Značilnost Slovenije je zelo razgiban teren, skoraj 90 % ozemlja leži na nadmorski višini 300 ali več metrov. Ta razgibanost ima za posledico razpršenost naselij in veliko število majhnih naselij, pa tudi zelo raznovrstno in dobro ohranjeno naravno okolje. Območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje zavzemajo dobrih 86 % celotnega ozemlja, od tega je kar 72 % gorsko-hribovskega. Več kot 38 % ozemlja je vključenega v projekt Natura 2000, kar je najvišji delež med državami članicami, kar 70 % tega ozemlja pa je pokritega z gozdom.

 

 

Nujna je višja stopnja samooskrbe

Kljub temu Slovenija na določenih sektorjih še vedno ne proizvede dovolj hrane za lastne potrebe, vendar je ta hrana kakovostna, pridelana na trajnosten način in nam zagotavlja dolgoročno preživetje. Slovenija je zato neto uvoznica agroživilskih proizvodov. Minister Dejan Židan je tako povedal, da smo lani v Slovenijo uvozili za 1,9 milijarde evrov hrane.

Pokritost uvoza z izvozom je manj kot 50-odstotna, kar pomeni, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po agroživilskih proizvodih. Precej nizka stopnja samooskrbe v Sloveniji je predvsem pri zelenjavi. Slovenija je neto  uvoznica zelenjave. V letu 2013 smo uvozili 155 tisoč ton zelenjave, od tega 64 % sveže.  Skupni uvoz zelenjave se je v primerjavi z letom prej povečal za 4 %, od tega je bil uvoz sveže zelenjave večji za 3 %. Po posameznih vrstah zelenjave se v obliki sveže zelenjave uvozi največ paradižnika, čebule, solate in paprike, torej zelenjave, ki uspeva tudi v Sloveniji. V pomembnih količinah se v Slovenijo uvaža tudi melone in lubenice, za katere tudi obstaja določen potencial za razvoj pridelave (Primorska in območja, kjer je za ogrevanje mogoče uporabiti geotermalno energijo).

Lokalna trajnostna oskrba s hrano ima širši družbeni pomen: za ohranjanje delovnih mest, za ohranitev in razvoj podeželja, za skladen regionalni razvoj. Vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva, večanje konkurenčnosti, zmanjševanje sproščanja toplogrednih plinov, trajnostno rabo površin za pridelavo hrane. Pomemben del hrane za svojo oskrbo nakupijo in porabijo javni zavodi – šole, vrtci, domovi za starejše občane, bolnišnice (letno 120 milijonov evrov).  Bistveno je, da se javne zavode spodbuja k naročanju lokalno pridelane hrane, s čimer dolgoročno povečujemo število delovnih mest in samooskrbo s hrano na celotni državni ravni, hkrati pa omogočimo tej populaciji uživanje lokalno pridelane in predelane hrane.

 

Pridelava in poraba hrane v številkah:

       Pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90.700 ljudi. Z uživanjem lokalne hrane bomo potrošniki pomagali ta delovna mesta ohraniti.

       V Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. V Sloveniji pridelamo dovolj jabolk glede na potrebe. Ker je trg EU z jabolki precej pod stresom zaradi ruskega embarga, je toliko pomembneje, da slovenski potrošnik zaupa slovenski hrani. V kriznih časih vsaka država najprej poskrbi zase, šele nato za druge.

       V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Z večjo porabo lokalne hrane bo tudi proizvodnja v Sloveniji iz leta v leto večja.

 

 

Tabela: Stopnja samooskrbe in porabe zelenjave (ekvivalent sveže zelenjave)

 

 

2000

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Poraba na prebivalca (kg)

78,5

89,0

91,3

95,6

90,4

100,5

102,3

90,6

97,1

95,3

98,3*

Stopnja samooskrbe (%)

47,1

43,3

44,9

38,6

33,7

36,2

37,8

30,6

36,5

34,0

33,3*

Vir: SURS, preračuni KIS

*začasni podatki

 

Kljub vsemu imamo zaenkrat v Sloveniji enega najboljših evropskih sistemov kontrole varnosti hrane.

 

 

 

 

 









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}