Search
Številni prazniki in ljudske zabave razveseljujejo »veseli december«
03.12.2014, 14:59    avtor: metka   vir: MKO    foto: Internet
Preberite še

Izročilo, ki ga nosi veseli december, je polno starih običajev in zanimivih legend.

 




Miklavž

Šestega decembra goduje sv. Miklavž, ki je eden od najbolj priljubljenih svetnikov. Prvo poročilo o miklavževanju na slovenskem je iz l. 1839 in opisuje miklavževanje, kakršnega poznamo še danes.
MiklavžNa predvečer 6. decembra se prične obhod sv. Miklavža s spremstvom – parkelj in angeli. Miklavž je oblečen v belo oblačilo, v rokah pa drži knjigo, kjer z zlatimi črkami piše, kaj so delali pridni otroci in s črnimi, kaj so počeli poredni.


Miklavževa darila so skromna in se jih postavlja v nastavljene posode ali copate (jabolka, suho sadje in sladkarije za pridne in šiba za poredne otroke).Legenda pravi, da je neke noči pred oknom neke koče Sv. Nikolaj-Miklavž skrivaj poslušal pogovor revnega očeta s tremi hčerami, ki se niso mogle poročiti, ker niso imele dote. Ponoči je v izbo vrgel tri kepe zlata. Ena od njih se je odkotalila v copat pred ognjiščem – od tod navada, da se nastavijo krožniki ali copati za  Miklavževa darila.

 
Božič

Največji in najstarejši krščanski praznik je velika noč, vendar pa je božičmed ljudmi najbolj priljubljen. Božič je praznik spomina na Kristusovo rojstvo v Betlehemu, sam božični čas pa traja vse do 6. januarja, ko praznujejo sveti trije kralji.
S tem praznikom je povezan Božiček, z dolgo belo brado, rdečo kapo in rdečim plaščem. Na hrbtu nosi koš, z lepo zavitimi darili, okrog pa potuje s sanmi, ki jih vozi navadno osem severnih jelenov. Na večer pred božičem, ko po hišah zavlada mir, Božiček obišče otroke in jih obdaruje.
 
decemberBožične šege

  • Božični venček se splete iz zimzelenega rastlinja in storžev. Okrašen je s pentljami.
  • Božični kruh (hleb) je po slovenskih pokrajinah različen (pšenični, ajdov, ržen) in nosi različna imena: poprtnjak, božičnik, mižnik, badnjak, močen kruh…
  • Božične pesmi so nastale iz pesmi, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah (pesem Sveta noč je nastala l. 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu).
  • Koledovanje: V 13. stol. je prišlo v navado, da so ljudje v božičnem času hodili od hiše do hiše in peli kolednice. Najprej so pesem, ki je napovedala pomen obiska, zapeli, šele nato so vse v hiši pozdravili in jim zaželeli vesele praznike.
  • Prenašanje prižganega kadila po domu, škropljenje z blagoslovljeno vodo in prižiganje luči, pomeni v krščanstvu nov čas, ki je nastopil z Jezusovim rojstvom.
  • Zažiganje drevesnega panja (čok, štor, čuja…)je zelo stara šega iz 17. stoletja, ki se je ohranila do današnjih dni. Drevesno klado so pripravili že jeseni in jo do hiše spravili s parom volov, saj je bila dolga tudi 2 m in težka 100 kg. Panj je bil tako velik zato, ker naj bi gorel do 12 dni, zažgali pa so ga na sveti večer.

 

Silvestrovo

Silvestrovo ali starega leta dan  je zadnji dan v letu. Ime je dobil po papežu sv. Silvestru, ki na ta dan goduje.

Danes so se običaji spremenili. Praznovanje prihoda novega leta je pri ljudeh, ki ne praznujejo božiča, povezano s postavljanjem novoletne smrečice. Prav tako je v navadi obdarovanje, darove pa prinese dedek Mraz, ki smo ga iz ruske legende preselili pod Triglav.

 

decemberNovoletne šege:

  • Do danes se je tudi pri nas (Škofja Loka in Poljanska dolina) ohranila šega, da se na večer pred novim letom otresa sadno drevje (tako prebujeni duhovi naj bi poskrbeli za dobro sadno letino).
  • Le delno pa se je ohranila navada, da po vaških hišah hodijo novoletni koledniki, ki s pesmijo voščijo dobro letino. Kolednice so se končale s prošnjo za darove kot npr.: »En talar orehov, en talar klobas, en litrček vina, pa gremo od vas«. Ker so ljudje verovali, da koledniki prinašajo srečo, so jih gospodinje obdarile s klobasami, jajci in vinom.
  • Bolj za zabavo kot zares, pa so si ljudje na silvestrovo prerokovali prihodnost z vlivanjem svinca v vodo.

 

Vrtna opravila, ki so na vrsti decembra
 

Prazniki in obredi

Stari slovenski pregovori o decembru 


Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.   









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}