So živi, zeleni, okusni, hranljivi in nadvse zdravi, zelenjava v najboljšem pomenu besede, ki pa ne raste na vrtu.
Pri kalčkih ni izgovorov – za domačo pridelavo zdravja polnih rastlinic potrebujete le kalilnik in dobro voljo.
Vsako seme je zavarovano z encimskimi enhibitorji, ki zavirajo kaljenje, da na ta način preživi oziroma prespi neugodne razmere za rast. Ob daljšem stiku z vodo in na primerni temperaturi pa se bodoča rastlinica prebudi in na plan pokuka kalček. Vanj je seme vložilo le najboljše, kar premore, saj kalček črpa iz njegovih zalog in le dobro prehranjen kalček se razvije v zdravo in močno rastlino. V njem se mnoge snovi iz semena predelajo v lahko prebavljivo obliko, na novo pa se sintetizirajo tudi mnogi vitamini in minerali.
Neverjetne lastnosti kalčkov in njihov vpliv na telo na vzhodu poznajo že dolgo, saj so bili na Japonskem in Kitajskem tradicionalno vsakdanja hrana. A je že tako, da je naš svet včasih narobe svet – Japonce in Kitajce je obiskal zahod in jih »obdaril« s hitro in predelano hrano, kalčki so le še turistična atrakcija v restavracijah s tradicionalno hrano, največ pa jih danes pojemo v Evropi.
Kaj je v kalčkih?
Od vrste semen je odvisna hranilna vrednost kalčkov, a vseeno je splošna sestava pri vseh podobna:približno 90% vode in obilica klorofila, vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin, omega 3 maščobnih kislin ter ADN in RNA nukleinske kisline. Zadnje se nahajajo le v živih celicah in naj bi odlično delovale proti prezgodnjemu staranju.
Različne vrste kalčkov nato ponujajo še kakšen dodaten bonus. Kalčki brokolija na primer vsebujejo velike količine glukosinolatov in isotiocianatov, ki spodbujajo tvorbo encimov v organizmu, kalčki vseh ostalih kapusnic pa imajo 10x več kalcija kot krompir. Kalčki lucerne (alfalfe) so odličen vir saponinov, ki izboljšujejo imunsko odpornost ter odstranjujejo škodljivi holesterol ter nasičene maščobe. Stročnice so v obdobju kaljenja še posebej bogate z vitamini skupine B, vitaminom E in folno kislino. Kalčki lucerne, detelje, brokolija in soje vsebujejo kanavanin, ta pa zmanjšuje tveganje za nekaterimi vrstami raka, poleg tega naj bi ostale snovi v njih zavirale osteoporozo in izboljševale trdnost in rast kosti.
Največja prednost kalčkov pa je v tem, da so v njih tvorjene snovi lahko prebavljive in jih naše telo učinkovito absorbira in uporabi. To še posebej velja za stročnice, ki sicer vsebujejo snovi, ki povzročajo napenjanje. Slednje se med kaljenjem razgradijo.
Kaj kalimo?
Kalimo lahko praktično vse – semena solat, kapusnic, detelje, stročnic, žitaric, oreščkov, sezama, sončnic, maka,…. Pogoj je le, da semena niso toplotno obdelana in tako v sebi še vedno skrivajo encime ter sposobnost kaljenja.
Seveda so nekatere vrste enostavnejše za kaljenje kot druge. Če smo začetniki, so za nas najprimernejša semena alfalfa oziroma lucerne, sončnice, ajde, kvinoje, fižola mung in vseh vrst leče. Ko se s kaljenjem že pobliže spoznamo, poskusimo še z zahtevnejšimi, npr. z lanom, makom, vodno krešo, gorčico ali različnimi oreščki. Pri slednjih se včasih zgodi, da nikakor nočejo pognati in v tem primeru so bili najverjetneje pasterizirani ali praženi.
Okusi različnih vrst kalčkov segajo od pekočih pa do sladkastih. Verjetno najbolj nevtralen je okus kalčkov alfalfe (odličen dodatek zelenjavnim sendvičem ali domačemu kruhu!), pikantnost iščite pri kalčkih križnic, zelo svojevrsten okus pa ima na primer sladki komarček (zanimiv dodatek sadnim solatam!).
Pri izbiri semen bodimo vedno in ne glede na vrsto pozorni na to, da niso bila tretirana s kemikalijami! Najboljša, če ne celo edina pravilna izbira so seveda ekološka semena, ki so namenjena prav kaljenju in jih dobimo trgovinah z zdravo prehrano.
Kako kaliti?
Precej preprosto. Začnete lahko kar s steklenim kozarcem za vlaganje, ki ga prekrijete z mrežico oziroma mu preluknjate pokrov, da bo skozenj lahko odtekla voda. Semena namočite čez noč, nato pa vodo odlijte in kozarec položimo v vodoravno lego. Semena spiramo približno dvakrat dnevno, odvisno od vrste. Nekatera se namreč rada in hitro zasluzijo, zato potrebujejo veliko več skrbi in pozornosti.
Pomanjkljivost steklenega kozarca je, da nas lahko preskrbi le z manjšimi količinami kalčkov naenkrat. Ko enkrat postanete njihov ljubitelj, je nakup kalilnika neizbežen. Ta je navadno sestavljen iz več pladnjev in ima reže, po katerih odteka voda, semena pa se ne sprijemajo. Sicer pa tudi v kalilniku kalimo po podobnem postopku – semena najprej namočimo čez noč, nato pa jih izpiramo večkrat dnevno po potrebi.
Čas kaljenja se razlikuje od semena do semena in je praviloma zapisan na embalaži. Med najhitrejšimi so alfalfa, kreša, kvinoja in ajda, medtem ko npr. semena zelja, peteršilja ali soje potrebujejo tudi po 5 dni.
V hladilniku jih lahko hranimo nekaj dni, še bolje pa je, če jih zmanjka takoj.
Zakaj kaliti?
Ker kalčki niso le okusni, ampak tudi zdravi. Že omenjene snovi, ki se v njih razvijejo prinašajo naslednje blagodejne učinke:
• porast energije
• alkalen učinek na telo
• urejena prebava
• čistejša in boljša kri
• učinkovitejša presnova
• lepša koža
• bolj zdravi lasje
• preventiva proti mnogim boleznim
• velika porcija encimov in klorofila
In ne pozabimo tudi na neotipljivo plat hrane! Kalčki so življenje v malem, sam začetek nove rastline. Če jih ne bi pojedli, bi še naprej rastli, se razvijali, zeleneli in cveteli. Vsak grižljaj zato pojejmo z spoštovanjem in hvaležnostjo!
Vir: Eva Žontar, Svet je lep & PlanetBIO
