Search
Intervju z Gregg Bradenom o Globoki resnici
14.12.2011, 12:55    avtor:   vir: Duhovnost    foto: Duhovnost
Preberite še

Intervju z Gregg Bradenom, ki se tudi tokrat odpravi onkraj tradicionalnih mej znanosti in duhovnosti, da bi na ta način odprl vrata našim največjim zmožnostim. 




 

Intervju z Gregg Bradenom, svetovno priznanim avtorjem številnih prodajnih uspešnic po izboru eminentnega ameriškega časnika The New York Times. Gregg Braden se tudi tokrat odpravi onkraj tradicionalnih mej znanosti in duhovnosti, da bi na ta način odprl vrata našim največjim zmožnostim. Spoznajte, zakaj nas največje obdobje miru, sodelovanja in zdravljenja še čaka!

 

Kaj bi svetovali ljudem, da bi prepoznali moč svojih misli in njihov vpliv na življenje, spremembe, ustvarjalnost, kreativnost ...? Poznamo in srečujemo se s tem, pa vendar se ne prepustimo temu ali uporabimo v svoje in tuje dobro. Zakaj? So to premočni vzorci, strah, ego ...?

 

Gregg Braden: Znanost sodobnega časa nas uči, da svet okrog nas, situacije v naših življenjih in naši odnosi niso nič drugega kot odsev naših prepričanj o tem, kaj je res in kaj ne. Ključnega pomena pa je, ali se zavedamo svojih prepričanj, ki so lahko zavestna ali podzavestna. Svet ne laže. Današnji čas kaosa, krize osebnostne integritete, izdajstev, pomanjkanja na eni in preobilja na drugi strani, razrahljanih odnosov ter finančnih stisk je pravzaprav odsev naših zavestnih ali podzavestnih prepričanj o nas samih. Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa bolj osredotočajo na notranje občutke. Pri njih gre torej bolj za to, da resnico čutimo in je ne oblikujemo z uporabo različnih miselnih procesov.

Veliko ljudi se osredotoča prav na svoje misli, vendar pa novejša znanost odkriva, da človeško srce ustvarja električno polje, ki je približno 100-krat močnejše od električnega polja v možganih, in magnetno polje, ki je kar 5000-krat močnejše kot magnetno polje možganov. V možganih so naše misli, povezava med njimi in svetom pa je šibka, ker sta šibki električno in magnetno polje v možganih.

S svetom smo povezani tudi prek srca, in sicer z občutno trdnejšo povezavo. Tu pride do stika sodobne znanosti in starodavnih izročil. Če lahko ozavestimo občutek v svojem srcu, ko opredeljujemo svoj odnos do sveta, se odnos do sveta, kakršnega čutimo, v resnici vzpostavi. Če torej čutimo, da je naše telo že ozdravljeno, da imamo vse, kar potrebujemo, da smo uspešni na delovnem področju ali na področju medčloveških odnosov, ti občutki spodbudijo moč našega srca, ki v naše življenje privabi uresničitev omenjenih občutkov. Znanost dokazuje, da so občutki, ki vplivajo na najboljše rezultate, občutki hvaležnosti in spoštovanja. Če smo v srcu torej hvaležni za uresničitev svojih želja, za mir, ki že vlada, čeprav nam televizijska poročila govorijo drugače, s temi občutki posežemo v polja električnih in magnetnih povezav ter tako sprožimo spremembo v t. i. osebni resničnosti posameznika.

 

Pravite, da vse od DNK naših teles do uspeha naših razmerij in svetovnega miru temelji na tem, kaj verjamemo. So izkustva prepričanj posameznikov res lahko tako močna, da se v svetu sprožajo tako močni negativni dogodki? (Se pravi, da je več negativnih kot pozitivnih?) Ali gre morda bolj za obvladovanje mase ljudi z ustrahovanjem?

 

Gregg Braden: Rekel bi, da tu ne gre za negativne ali pozitivne misli, pač pa na globalne dogodke vpliva dejstvo, da se ljudje šele začenjamo zavedati moči svojih misli, svoje domišljije in svojih občutkov ter moči, ki jo imajo te misli na podzavestni ravni. Počasi začenjamo razumeti tudi, da ni ostre meje med našim 'notranjim' svetom in svetom zunaj nas, zato izkušnja posameznika, ki temelji na njegovih prepričanjih, postane kolektivna izkušnja.

Naučeni smo bili, da smo nepomembna bitja, da je boj za obstanek zakon narave, da našemu svetu vlada moč in podzavestno smo vsemu naučenemu verjeli, zdaj pa se srečujemo s posledicami takšnih prepričanj. O tem pišem tudi v svoji novi knjigi Globoka resnica, v kateri se dotikam zmotnih znanstvenih domnev. V znanosti se še vedno uporabljajo metode, stare približno 300 let, ki so sicer kakovostne, a nam ne koristijo, če jih ne znamo ali nočemo uporabiti sebi v prid. V sodobnem svetu se dogaja, da nova odkritja spreminjajo stare načine razmišljanja o nas samih, ampak šolski učbeniki o teh odkritjih ne pišejo, niti o njih niso posnete dokumentarne oddaje, tradicionalna znanost jih ne priznava. Prav ta odkritja pa govorijo, da zakon narave predstavljata sodelovanje in vzajemna pomoč, ne boj za nadvlado. Nadalje govorijo o tem, da nismo ločeni od sveta, temveč del njega. Ko torej uničujemo Zemljo, uničujemo sebe.

Rečem lahko, da je naša generacija odraščala obkrožena z zmotnimi znanstvenimi domnevami, česar posledice vidimo in čutimo v današnjem svetu – vojne, revščina, zlom gospodarskih sistemov. Če res želimo uvesti spremembe in prihodnost osnovati na zdravih temeljih, moramo nova odkritja sprejeti in jih prenesti na mlajše prebivalstvo. Civilizacija, kot jo poznamo, je na svetu veliko dlje, kot si mislimo, in deluje po načelih cikličnega ponavljanja, zato težave, s katerimi se soočamo danes, za človeštvo niso nič novega. Pogledati moramo v pretekle cikle in se iz napak človeštva, torej starejših civilizacij, kaj naučiti. Spet pa se vračam na začetek. Vse je odvisno od tega, kako dojemamo sami sebe – bodisi na zavestni ali podzavestni ravni.

 

Ko ste govorili o navideznem zakonu močnejšega, se mi je utrnilo vprašanje, povezano z gospodarsko in politično situacijo današnjega časa. Velike korporacije in politični sistemi zavajajo ljudi, da bi vzpostavili nadzor nad njimi. Kako se lahko posameznik zaščiti pred vse večjimi zahtevami raznih organizacij?

 

Gregg Braden: Vse to so teme, s katerimi se ubadam v knjigi Globoka resnica. Sodoben zahodni svet temelji na petih znanstvenih domnevah, ki so se izkazale za napačne. Z gotovostjo lahko trdimo, da gre za zmotna prepričanja, saj nova znanost ponuja dokaze za to, žal pa, kot sem že omenil, tradicionalne veje znanosti odkritij t. i. nove znanosti ne sprejemajo. Vpeljava novih spoznanj v izobraževalni sistem je pomembna, na njih temelji človekov odnos do sebe in sveta, prav tako tudi nastanek civilizacije in družbe. Gospodarski sistem, na primer, še vedno deluje na podlagi 'pravil,' ki jih je s svojo teorijo v knjigi O nastanku vrst leta 1859 postavil Charles Darwin. Ena od Darwinovih ugotovitev pravi, da po pravilih boja za obstanek najmočnejši preživi, najšibkejši pa umre. Takšno miselnost so ljudje sprejeli konec devetnajstega stoletja in na njej osnovali družbo, kakršna je danes. Korporacije, vojne, humanitarna pomoč in podobno – vse to so področja, na katera je neposredno vplival zakon močnejšega.

Cilj gospodarstva je večanje trgov, pri čemer se posamezniki okoriščajo na račun drugih. Pridobivanje električne energije je v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, ki onesnažujejo zrak, potreben za preživetje vseh živih bitij. Živimo torej v svetu, ki temelji na kratkoročno učinkovitih sistemih in ureditvah, na dolgi rok pa takšni sistemi ne delujejo. Prav to lahko opazimo v današnjem svetu, ki se spoprijema z najhujšo in najobsežnejšo krizo v zapisani zgodovini človeštva. Če si podrobneje ogledamo sisteme, ki razpadajo, ugotovimo, da so to tisti sistemi, ki niso več učinkoviti. Gospodarski sistem, kakršnega poznamo, ne more več preživeti, prav tako propadajo pohlepne korporacije in velika podjetja. Iz krize pa se hkrati rojeva nov svet, ki je osnovan na sodelovanju in medsebojni pomoči. V tem trenutku torej vzporedno obstajata oba sistema. Stari sistem se bojuje za obstanek, novi pa išče svoj prostor v svetu.

 

Odločiti se moramo, v kateri smeri bomo nadaljevali izhod iz krize. Odločitev mora sprejeti vsak posameznik, saj so individualne odločitve tiste, ki vplivajo na globalne okoliščine. Ko nakupujemo, se torej lahko odločimo za izdelke velikih podjetij ali pa z nakupom podpremo lokalne pridelovalce oziroma proizvajalce. Podobno je z mediji. Bomo podpirali medije, ki prikazujejo nasilje, ali bomo prizore strahot današnjega časa nadomestili s prijetnimi podobami sveta? Bomo kupovali od podjetij, ki uničujejo okolje, ali se bomo raje odločili za podjetja, ki vodijo okolju prijazno politiko? O svetu, kakršen naj bo, odločamo v vsakem trenutku vsakega dne. Odločitev posameznika tako postane kolektivni odgovor na vprašanja, ki se zastavljajo v kriznih časih.

 

V knjigah Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanj in Božanska matrika podajate opcijo izračuna minimalnega števila ljudi, ki morajo biti vključeni za začetek spremembe v zavesti. Menite, da bo nova (višja) stopnja zavesti ljudi pripomogla k temu, da se bodo intenzivneje združevale in povezovale pozitivne energije in na ta način ozdravljale ali prekinile negativne dogodke, tudi npr. svetovne vojne?

 

Gregg Braden: Omenjeni knjigi sta bili napisani v letih od 2006 do 2008 in sta predstavljali spoznanja, za katera smo takrat vedeli, da so resnična. Kot je na primer res, da več ljudi ko sprejme neko zamisel, hitreje zamisli postanejo del kolektivne zavesti in hitreje postanejo naša življenjska vodila. Odkar sta bili knjigi izdani, pa se je nova znanost dokopala do spoznanj, ki kažejo, da ne gre toliko za določeno število ljudi, temveč bolj za kakovost njihovih izkušenj. Sprva smo mislili, da bi moral pri spremembi kolektivne zavesti sodelovati vsaj en odstotek prebivalstva, kar je glede na znanje, s katerim smo takrat razpolagali, popolnoma ustrezna domneva. Nove študije pa dokazujejo, da lahko relativno majhno število ljudi, ki jasno govorijo jezik srca, sproži pozitiven učinek. Za znatno spremembo torej ne potrebujemo milijonov ljudi, temveč predvsem ljudi, ki obvladajo govorico srca.

 

Menite, da kje v svetu modreci zdaj pišejo sporočila našim naslednikom, tako kot smo jih mi prejeli od Majev, Aztekov, Indijancev, da se bodo tudi bodoči rodovi lahko naslanjali na to bogastvo znanja?

 

Gregg Braden: Moj odgovor je pritrdilen. Naša generacija živi v ključnem zgodovinskem trenutku. Smo generacija, ki bo doživela konec petega sveta po starodavnem majevskem koledarju in vstop v šesti svet, zato poznamo oziroma bomo spoznali oba načina življenja. Prihodnje generacije se bodo ozirale v preteklost in v nas prepoznale generacijo, ki je poskrbela za svet brez vojn. Verjamem namreč, da bo vojna postala človeštvu popolnoma tuj pojem. Dolgo je trajalo, preden je nastopila generacija, ki je spoznala, da se morajo vzorci iz preteklost spremeniti. Ne bi rekel, da je šlo za napake, saj smo se iz preteklih vzorcev naučili razmišljati o svetu zdaj in potem. Prihodnje generacije bodo o nas govorile: »V tistem obdobju so živeli ljudje, ki so se osvobodili tistega, kar jih je vodilo v propad. Znali so sodelovati, se prilagajati in mirne vojaške akcije usmerjati v skupne, humanitarne cilje namesto drug proti drugemu.« V prihodnost pa bodo gotovo segli tudi glasovi pomembnih posameznikov današnjega časa, predvsem pa bodo prihodnje generacije naš čas poznale po kolektivnem duhu sodelovanja.

 

Glede na vsebino knjige Fraktalni čas: pripravljate kakšno knjigo, v kateri boste obrazložili, kako se bodo fraktali začeli in nadaljevali po letu 2012? Gre za enako intenziteto kot do zdaj ali se bodo pojavljali oz. jih bomo doživljali na drugačen način, z mogoče daljšimi presledki?

 

Gregg Braden: Vemo, da se približuje trenutek, ki označuje konec cikla trenutnega zemeljskega veka. V tem času se cikli krajšajo, njihova moč pa se stopnjuje. Zadnji cikel gospodarske krize se je začel leta 2008, naslednji pa že leta 2010. V času pred letom 2012 se krčijo tudi cikli vojn in miru, ki nastopajo hkrati in jih lahko sprožimo ali zaustavimo s svojimi odločitvami. Po letu 2012, ko se bo začel nov 5.125-letni cikel. Takrat se bodo začeli pojavljati vse daljši cikli, saj je časa za njihov iztek več kot pet tisoč let. Sprva se bodo cikli daljšali, v obdobju pred začetkom naslednjega zemeljskega veka pa se bodo ponovno začeli krajšati.

 

Do konca leta 2011 in do decembra 2012 se bodo torej vrstili kratki in intenzivni cikli, ki pa bodo zelo nestabilni in zato nudijo odlično priložnost za pozitivno spremembo. Pogoj za to pa je, da se ciklov zavedamo in da sprejmemo zavestno odločitev za spremembo.

 

Je realno možno, da človek lahko preseka vse svoje negativne cikle, če ve, kdaj bodo nastopili? Na kakšen način? Je to sploh smiselno? Se s tem ne spremeni način pridobivanja lekcij oziroma izkušenj, po katere je duša prišla na zemljo?

 

Gregg Braden: Vsi cikli, ne glede na dolžino, imajo nekaj skupnega. Vsi se začnejo z dogodkom, ki zažene energijski vzorec, in vsi se končajo na mestu, ki se imenuje trenutek odločitve. Gre za trenutek na prehodu iz enega cikla v drugega, ko oba cikla soobstajata. Če na primer govorimo o velikem ciklu zemeljskega veka, ki ga predstavlja majevski koledar, se je cikel pravzaprav končal leta 1980, čas od takrat do leta 2016 pa Maji imenujejo 'brezčasje' (angl. no time). V teh 36 letih imamo priložnost spremeniti pretekle vzorce še pred začetkom novega zemeljskega veka. Trenutek odločitve v tem primeru traja kar 36 let. Podobno velja tudi za bolj osebne cikle. Ko nas nekdo prizadene, se nam zlaže ali kaj podobnega, ta dogodek zažene energijski vzorec, in ko se cikel konča, nastopi trenutek odločitve, ki nam omogoča, da vzorec ozavestimo in ga pred začetkom naslednjega cikla spremenimo. Dolžina trenutka odločitve je v teh primerih odvisna od dolžine samega cikla. Daljši ko je cikel, dlje traja trenutek odločitve in obratno.

 

Dokler škodljivega vzorca ne prepoznamo, se vrtimo v začaranem krogu negativnih energij. Kako pridemo do spoznanja, da smo ujeti v negativen vzorec, pa je stvar posameznika. Predvsem je nujno, da se odpremo resnici o sebi. Če se vedno znova znajdemo v odnosu, ki nas ne zadovoljuje in v katerem nam ljudje lažejo, nas izdajo, moramo na neki točki ugotoviti, da si zaslužimo spoštljivejši odnos. To spoznanje spremeni način, kako dojemamo sami sebe, in posledično odnose, ki jih gradimo. Mislim, da je vsaka duša na svoji poti učenja. Vsaka duša se uči na drugačen način in različno dolgo. Lekcije so podzavestne, dokler jih ne ozavestimo in zavestno uporabimo v življenju.

 

Zanimiva se mi zdi primerjava med Diana Cooper in vami: z zelo različnima pristopoma govorita praktično o povsem enakih stvareh. Menite, da ti različni načini govorijo o različnosti ljudi in njihovem dojemanju – vsak si poišče način, ki mu odgovarja in ga lažje, hitreje in intenzivneje dojema (nekateri prek intuicije, angelov, drugi potrebujejo dokaze znanosti)?

 

Gregg Braden: Priznati moram, da knjig Diane Cooper ne poznam tako dobro, da bi lahko komentiral njeno delo. Dejstvo pa je, da vsak človek deluje drugače, zato je po mojem mnenju toliko različnih ljudi, učiteljev, piscev in raziskovalcev, ki posredujejo enaka sporočila, a pri tem uporabljajo drugačen jezik. Jaz delujem tako: če grem v tibetanski samostan in svoje znanje delim z menihom ali redovnico, ju ne bom obremenjeval z dejstvi, saj jih njihova kultura, ki temelji na srčnih izkušnjah, ne potrebuje. Če pa stopim pred občinstvo v neki industrializirani zahodni državi, pa poslušalcem predstavim dejstva, ker jih potrebujejo. Naša družba namreč v veliki meri temelji na posredovanju dejstev, kot to počne znanost. Vprašanje je torej, kaj želi učitelj doseči s svojim delom.

Sam se zavedam, da živimo v edinstvenem trenutku v zgodovini, ko se nam ponuja priložnost, da spremenimo način življenja, ki ni več sprejemljiv. V svojih delih uporabljam jezik znanosti, ker nagovarjam 'zahodno' občinstvo. Nekateri za posredovanje svojih sporočil uporabljajo jezik angelov, duhovnih vodij ali šamanskih izkušenj, s katerim nagovarjajo določeno občinstvo. Vsa sporočila, ne glede na to, kako jih posredujemo, pa pomembno prispevajo k premiku v razmišljanju in dojemanju sveta.

 

Po naravi ste znanstvenik. Ste imeli morda kljub temu kdaj v življenju izkušnjo z angeli ali drugimi nadzemeljskimi bitji?

 

Gregg Braden: Imel sem izkušnje, ki jih z jezikom znanosti ni mogoče opisati. Nikoli ne uporabljam oznak, kot so angel, Nezemljan in podobno. Božanska matrika našega vesolja je polna najrazličnejših izkušenj in oblik zavesti, ki jih znanost preprosto ne razlaga. Najmočnejše izkušnje sem doživel v puščavah v Egiptu, v andskem gorovju v Boliviji in Peruju ter v ameriškem visokogorju. Zdi pa se mi, da so izkušnje veliko intenzivnejše, če jih ne opremim z oznakami in razlagami. Če izkušnji nadenem ime, se mi zdi, kot da jo zaprem v škatlo, zato lahko rečem le, da sem imel izkušnje z energijami in bitji, ki jih ne morem poimenovati, sem pa odprt za tovrstne izkušnje.

 

Kakšna spoznanja lahko pričakujemo v vaši novi knjigi Globoka resnica?

 

Gregg Braden: Mislim, da je to najmočnejša knjiga, kar sem jih napisal. Znanstveno dejstvo je, da živimo v času kriz, ki jih ni mogoče rešiti z načinom mišljenja, ki je krize pravzaprav povzročil. Dejstvo je tudi, da se od nas pričakujejo odločitve, ki zadevajo civilizacijo in človeško vrsto nasploh. Odločiti se moramo za zakone, politike in tehnologije, primerne za izhod iz krize. Med pisanjem knjige sem se ves čas spraševal, kako lahko najdemo izhod iz krize, preden najdemo odgovor na drugo, veliko bolj osnovno vprašanje, kdo sploh smo. Znanost na to vprašanje še ni odgovorila. Vsaj ne na način, ki bi nam v tem trenutku omogočal pravo odločitev. Rad bi poudaril, da sem tudi sam znanstvenik in verjamem v znanost, ampak večina znanosti je dandanes okužena s pohlepom, denarjem in močjo, zato se znanosti ne dovoli, da bi služila človeštvu.

 

Namen te knjige je posredovati nova znanstvena dognanja, ki jih ne obravnava noben učbenik, pa vseeno pomembno oblikujejo način našega razmišljanja o sebi in izzivih današnjega časa. Omenjal sem že Charlesa Darwina in pomanjkljivosti njegove teorije. Znanost, kakršno predstavljam v svoji novi knjigi, zagovarja načelo sodelovanja pred načelom konkurence. Naš celoten sistem temelji prav na konkurenci in razpad sistema dokazuje, da je prepričanje o zmagi najmočnejšega zmotno. Še eno od zmotnih prepričanj je prepričanje o starosti civilizacije na našem planetu. V šoli so nas učili in še vedno učijo, da so se prve civilizacije pojavile pred približno 5.000 leti, nova arheološka odkritja pa pričajo o obstoju civilizacij, ki so živele vsaj 10.000 let nazaj, torej ob koncu zadnje ledene dobe. To potrjuje, da civilizacija ni linearna, temveč ciklična, znanost pa se osredotoča le na civilizacijo cikla, ki se počasi izteka.

 

Ko govorimo o civilizacijah in znanstvenih domnevah, ne moremo mimo zmotnega prepričanja, da je vojna običajen civilizacijski pojav. Arheološke najdbe dokazujejo, da je vojna pojav, značilen le za zadnji veliki cikel, torej za zadnjih 5.000 let. Ko gledamo v obdobje pred denimo 10.000 leti, ne najdemo nobenega dokaza, ki bi pričal o vojni, uporabi orožja in množičnih pobojih. Vojna torej ni v naši naravi. To je le nekaj zmotnih prepričanj, s katerimi se ubadam v knjigi Globoka resnica.

 

Kje in kako se vam porajajo sveže misli in spoznanja, ki jih nato podkrepite z odkritji znanosti in predstavite v knjigi?

 

Gregg Braden: Moje knjige predstavljajo podatke, ki prihajajo iz brezmejne zakladnice znanj in izkušenj, s katerimi razpolaga svet okrog nas. Ljudje so mi rekli, naj ne povem vsega, kar vem, v eni knjigi. To niti ni mogoče, saj gre za neskončen nabor podatkov. Moja dela se med seboj razlikujejo, ampak povezuje jih rdeča nit – spodbuda k ozaveščanju resnice o nas samih in svetu, na podlagi katere moramo oblikovati družbo in civilizacijo.

 

Prepoznate del svojega poslanstva tudi v tem, da ljudi ozaveščate in jim odpirate nove poglede na svoje zemeljsko bivanje?

 

Gregg Braden: O svojem delu ne razmišljam kot o poslanstvu, bolj kot o izbiri. Kot znanstvenik sem se odločil za takšno pot, ko sem spoznal, da vsi nauki, ki nam jih podajajo učitelji v času šolanja, ne odsevajo resnične preteklosti človeštva. Mislim, da odločitve postanejo očitne, ko posameznik spozna, kdo v resnici je. Takrat se sprosti pot, ki vodi do uresničenih želja. Moja želja oziroma izbira je bila, da svoje odraslo življenje posvetim odstiranju tančic, ki prekrivajo resnico, in resnico delim z drugimi na kar se da razumljiv način ter tako prispevam k boljšemu življenju.

 









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}