Alja Dimic, Alois Kolar in Marjan Videnšek se strinjajo, da prehranska dopolnila niso nujna sestavina sodobnega načina življenja.
V medijih smo v preteklih tednih lahko spremljali odmevno polemiko glede prehranskih dopolnil, v trgovinah pa se police iz dneva v dan bolj šibijo pod težo raznih prehranskih dopolnil in superživil. Informacije, ki nas bombardirajo so hkrati zelo nasprotujoče. In ob tem se vsekakor upravičeno vprašamo, ali lahko ohranimo svoje zdravje tudi če ne uživamo svojega paketka s čudežnimi hranili, ki nam obljubljajo vse mogoče ideale. Za mnenje o prehranskih dopolnilih in super hrani smo tokrat povprašali poznavalce »alternativnega načina življenja«:
- Aloisa Kolarja (diplomirani praktik naravnega zdravja, pisec, predavatelj in neodvisni raziskovalec, namestnik direktorice Inštituta Naravnega zdravja - Naravne Higiene in urednik Znanosti življenja),
- Aljo Dimic (prehranski terapevt, center Holistic) in
- Marjana Videnška (svetovalec, predavatelj in avtor številnih člankov o zdravi prehrani, postu in zdravju, izvajalec programov za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog v Zavodu Peporod).
Vsi trije strokovnjaki naravnega načina življenja in zdravega prehranjevanja so se strinjali, da prehranskih dopolnih ne potrebujemo, če se prehranjujemo z lokalno domačo naravno hrano. Strinjajo se, da smo ljudje brez dvoma biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni za takšno hrano, ki nam v čim bolj naravni obliki in raznovrstvnosti zagotavlja popolnoma dovolj snovi, ki jih za uspešno delovanje potrebuje naš organizem.
»Uporaba ali dopolnjevanje hrane s prehranskimi dopolnili ni prava rešitev, saj so vsi 'elementi' prav tako kot hrana v anorganskem stanju, kar pomeni da povzročajo dodatno toksikozo organizma, ki vodi le v razvoj bolezni,« pojasnjuje Alois Kolar.
Če živimo nezdravo nam tudi velike količine superhrane na dolgi rok ne bodo pomagale, meni Alja Dimic in dodaja: »Odpraviti moramo vzrok, zakaj nam kakšnega hranila primanjkuje, ne pa vzrok pustiti in le 'krpati' luknjo. Prehranske dodatke si priskrbite šele takrat, ko ste poskrbeli za vsakodnevno uživanje lokalne eko zelenjave in sadja, ko si vsak dan stiskate sveže zelenjavno-sadne sokove, ko ste poskrbeli za pravilno delovanje vaših jeter, da niso zamaščena, ko imate urejeno prebavo in presnovo. Le na takšen način si boste pomagali tudi dolgoročno in ne le trenutno.«
Hladno stisnjen sok je kot infuzija, nam pove Alja Dimic: »Prav tako vitamini in minerali delujejo skupaj, vedno so odvisni eden od drugega in nikoli ne delujejo posaamezno. Na primer nič ne boste imeli od dodatka železa brez vitamina C, ki je potreben za njegovo absorbcijo iz prebavil.«
Dopolnila in dodatki po mnenju Marjana Videnška bolj škodijo kot koristijo, saj ne morejo umetno popravljati naše zmote. Predvsem pa jejmo enkrat manj, svetuje Marjan Videnšek: »Večina ljudi je predebelih, kar pomeni, da je organizem preobremenjen z odpadnimi snovmi, ki so poglavitni vzroki bolezni.«
»Če že kdo kupuje prehranska dopolnila, potem naj bo pozoren vsaj na to, da so vitamini, minerali, encimi vodotopni. O tem naj povpraša farmacevta ali se informira predhodno na internetnih straneh, o izdelkih, ki jih morebiti želi,« svetuje Alois Kolar in poudarja, da sam prehranskih dopolnil ne priporoča.
Alja Dimic: »Zagotovo je treba biti tudi pozoren na poreklo, način pridelave in predelave in eko certifikat.«
Proizvajalci trdijo, da so 'dopolnila' naravna!? Ob tem se Marjan Videnšek sprašuje: »Zakaj se ne bi prehranjevali kar direktno, brez posrednikov, z naravno hrano, polnovredno – ki je ni treba čisto nič dopolnjevati?«
»Superhrana kot takšna ne obstaja, je normalna, naravna hrana za človeško vrsto. Nekatere vrste ‘superhrane’ imajo tržni efekt, nič drugega,« pravi Alois Kolar.
Po mnenju Marjana Videnška je najboljša super hrana stara kmečka hrana, ki ji ni nič dodano niti nič odvzeto. V primeru bolezni pa je seveda zelo koristno temeljito prehransko razstrupljanje z živo, presno hrano in/ali s postom ob sokovih: »Naša super hrana so zelenjava, sadje, zrnje, semena, sveži sadni in zelenjavni sokovi… Namesto tako imenovanih prehranskih dopolnil pa priporočam nakup dobrih tekaških copat, planinskih pohodnih čevljev, kolesa in druge športne opreme, ki jo je seveda potrebno vsakodnevno uporabljati. »
Če sedaj pozimi jemo kislo zelje, repo, krompir, fižol, polento, buče, korenje, polnovredna žita…in številno drugo zelenjavo ter sadje je to več kot dovolj. Izbira domačih živil je res neverjetno pestra. Je pa zelo koristno, če vsaj polovico hrane zaužijemo surove, nepredelane, žive.
S tem se strinja tudi Alja Dimic, ki nas poziva, da kupujemo lokalne pridelke, ki uspevajo glede na letni čas. S tem krepimo svoje, domače gospodarstvo, manj onesnažujemo okolje, imamo vedno sveže pridelke, ne nazadnje pa nas takšen način delovanja med seboj povezuje.
Vsi trije pa se strinjajo, da hrana ni vse: »Kadar govorimo o kakovosti življenja, zdravja, potem govorimo o življenjskem slogu, ne zgolj o načinu prehranjevanja,« navaja Alois Kolar: »Presnojedci, ki se prehranjujemo na pravi način in živimo optimalni življenjski slog imamo najvišjo stopnjo zdravja in dobrega počutja.
»Nobeden izmed številnih stoletnikov ni nikoli slišal za veganstvo, presnojedstvo… Vsi pa so jedli skromno in preprosto kmečko hrano, se veliko gibali-delali, bili dobre volje, živeli preprosto življenje,« razmišlja Marjan Videnšek in dodaja: »Človek ne sme biti obseden le z načinom prehranjevanja, kajti jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da obsedeni iščemo presno, vegansko, vegetarijansko hrano. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na telovadbo, redno in dovolj intenzivno aerobno vadbo (najboljši je vztrajnostni tek, plavanje, kolesarjenje), dovolj spanja in počitka, obvladovanje stresa, dobre odnose, ustvarjalnost …. Vse to nas tudi hrani.«
V prihodnjih dneh bomo zapovrstjo objavili celotne intervjuje o prehranskih dopolnilih z vsakim od sogovornikov, v katerem pojasnjujejo tudi, katera prehranska dopolnila uživajo sami, kaj nam svetujejo za uživanje od slovenske superhrane.
