Search
Ekologični poslovneži - Živa Gobbo: Nase nikoli nisem gledala kot na uspešno poslovno žensko
18.03.2013, 09:55    avtor: Bea   vir: Ekologičen    foto: Ekologičen
Preberite še

Živa Gobbo je predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja pri zavodu FOCUS. Zagreta okoljevarstvenica in še bolj zagreta mama pravi, da ji daje notranji mir predstavlja, da dela na področju, ki jo zanima in kjer lahko počne nekaj koristnega ne le zase, temveč tudi za planet in širšo skupnost.




Kaj vam pomeni izraz zdravo življenje?

Zdravo življenje mi pomeni kombinacijo skrbi in dejanj za fizično zdravje (zdrava prehrana, ukvarjanje s športom, gibanjem) in zadovoljstvo z lastnim življenjem, odnos do materialnega sveta, odnos do bližnjih in daljnih ljudi. Predvsem pa veliko smeha. Seveda pa je pogoj za zdravo življenje tudi zdravo okolje, za katerega smo odgovorni vsi. 



Poslovni svet, stres in notranji mir? Kako ohraniti ravnovesje in biti uspešen tako na poslovnem kot osebnem področju hkrati?


Če poslovni svet razumem kot delo, ki ga opravljam, potem mi le-to samo po sebi prinaša zadovoljstvo. Imam možnost delati na področju, ki me zanima in me veseli. Imam občutek, da delam nekaj koristnega ne le zase ampak širše. Ukvarjam se namreč s področjem okoljevarstva, predvsem na presečišču okolje/družba v nevladni organizaciji. To mi daje notranji mir. Poleg tega pa imam čudovito ekipo. Dejstvo pa je, da se stresu ne morem izogniti, tudi pri nas imamo veliko rokov, neodložljivih obveznosti, odgovornosti (do sebe, sodelavk in sodelavcev, financerjev, itd). En način blaženja stresa je prekinitev razišljanja o "neprijetnih" elementih službe v prostem času in zajemanje časa v trenutku samem. Uživanje v času z družino, prijatelji. Tudi ukvarjanje s športom, v mojem primeru je to capoeira, mi pomeni neke vrste filter, ko ne razmišljam o težavah in težavicah in se odklopim. 



Kaj pride prej zdrava hrana ali zdrava pamet? Je način prehrane povezan s stanjem duha in obratno, ali stanje duha posledično vpliva na spremembo prehrane?

Definitivno zdrava pamet. Če ni zdrave pameti nobena hrana ne pomaga. Na zdravo hrano pa lahko gledamo iz več vidikov - iz vidika zdravja za okolje in zdravja za posameznika. Sicer menim, da je najbolj zdrava hrana tista, ki ta dva pomena združuje (konkretno: čim bolj lokalna, sezonska, ekološko pridelana hrana). Menim, da obsedenost z zdravo hrano ni dobra za zdravega duha. Kot pri vseh stvareh, je tudi pri prehrani pomembno ravnotežje, zmernost in pragmatičost. Sama že več let ne jem mesa, kar štejem kot del zdravega odnosa do živali in sebe. Ne maram pa vsiljevanja in prepričevanj o tem, kaj je bolj zdravo in bolj pravilno, saj je resnic ogromno. Sta pa način prehranjevanja, dojemanje hrane kot take, način uživanja hrane in stanje duha (kakorkoli ga že razumemo) povezana in medsebojno vplivata en na drugega. Kot primer naj navedem slow food gibanje (ki izvira iz Italije), kjer ne gre zgolj za koncept elitnih restavracij, temveč za učitek ob počasnem uživanju hrane ob dobri družbi in predstavlja užitje trenutkov, sedanjosti, zadovoljstvo ob dobrih odnosih, predvsem pa upočasnitev in odmik od fast food načina življenja. 



Kaj je največja ovira na poti do zdravega življenja, če si uspešen poslovnež? Čas? Interes? Ljudje?

Nase nikoli nisem gledala kot na uspešno poslovnico, še kot poslovnico ne. Če pa je vprašanje, kakšne so ovire do kakovostnega življenja ob intenzivnem delovniku, menim da smo si glavna ovira mi sami. Samo si določamo koliko moramo delati, koliko hočemo delati in koliko potrebujemo ali želimo. Če nam je glavni cilj denar, je seveda logično, da bomo dali vse od sebe (čas, energijo...) da bomo to dosegli. če pa si sami določimo mejo, koliko nam je dovolj, lahko tudi ostale stvari temu prilagajamo. Dejstvo je, da bi sama z veseljem delala tudi kakšen dan manj, vendar mi potem finančno ne bi zneslo. Odločila pa sem se, da prtljage iz službe ne nosim domov (v kolikor to res ni nujno), svet lahko počaka in se ne bo zrušil. Ravno tako imam vikende zase (če nimamo predvidenih aktivnosti) in se posvetim sebi, družini, prijateljem, branju, šivanju, lenarjenju in drugim stvarem. Čas za take stvari se ne pojavi sam po sebi, potrebno si ga je vzeti (kar tudi sama počnem preredko).



Kako ohranjate notranjo moč, da ste kos vsakodnevnim izzivom? Zdrava hrana, šport, meditacija?


Notranjo moč ohranjam s pomočjo dobrih odnosov v službi, s tem da cenim to kar počnem, saj mi okoljevarstvo in delo v nevladnjem sektorju pomeni veliko. K tem pripomore tudi zdrava prehrana, tudi med tednom skoraj vsaki dan pojem toplo kosilo. Šport seveda pripomore k temu (kot pravijo, zdrav duh v zdravem telesu). Rada bi pa poudarila, da z ničemer ne pretiravam (ne z zdravo prehrano in niti s športom) - ravno obratno, včasih menim, da bi morala tema dvema elekentoma v svojem življenju posvetiti več pozornosti. Meditiram pa ne, ne čutim potrebe po tem. Neke vrste meditacijo mi predstavlja šivanje, branje, sprehajanje s psom. In še kaj,...

 

 

»Misli globalno, deluj lokalno« Kako si razlagate ta rek v teh časih?

Na več ravneh. V času, ko živimo v obsedenem stanju raznoterih kriz. Imamo krize v finančnem in gospodarskem sektorju, ki so prioriteta naših odločevalcev. Imamo (tudi s tem, vendar ne zgolj) socialno krizo, ki ima realne učinke na realne ljudi. Imamo okoljsko krizo, krizo podnebnih sprememb, ki je zapostavljena, kljub temu da nas samih brez okolja ni. Nič nam ne pomagajo različne oblike blagostanja ob uničenem okolju.

Pri tem pa se je potrebno zavedati, da še vedno živimo v družbi 20 odstotkov najbogatejših na svetu. Še vedno povzročamo večino onesnaževanja, kršitev delavskih pravic mi sami s svojim načinom potrošniškega življenja, kjer sta nam človek in okolje zgolj potrošna roba. To se vse bolj pozna tudi pri nas doma.

Tako da mi ta rek pomeni, da sami živimo življenje, ki si ga želimo, smo v družbi aktivni in ne mislimo zgolj na lastno materialno korist. Da smo solidarni, razmišljamo o tem, kakšne posledice imajo naše odločitve tako na globalni ravni (večina kupljenih predmetov prepotuje več sveta kot mi sami, gre skozi več izkoriščanih rok in uničenih okolij, kot si lahko predstavljamo) kot tudi lokalno. Si več stvari sposojajmo namesto da jih kupujemo, če že kupujemo, izberimo čim pogosteje lokalne izdelke, si izmenjujmo, sodelujmo. Skušajmo organizirati svojo skupnost, vplivati in zahtevati od odločevalcev, da oblikujejo državo po meri prebivalcev. Predvsem pa to pomeni konkretne aktivnosti in dejanja v vsakdanjem osebnem in političnem življenju ob zavedanju medsebojne povezanosti na naši Zemlji. 



Vam je izvor in način pridelave vaše hrane pomemben? Kupujete ekološko ter lokalno pridelano hrano ali se vam zdi to le dobra marketinška poteza v času recesije?


Izvor in način pridelave moje hrane mi je pomemben. Naročena sem na tedenski zabojček v okviru partnerskega kmetijstva, kjer tedensko dobim sezonsko in ekološko pridelano zelenjavo. Na kmetiji sodelujejo tudi z drugimi pridelovalci in tako občasno nudijo tudi izdelke iz ovčjega mleka, sadje in predelane stvari (npr. moko).

Ekološko pomeni, da ima certifikat, da je preverjeno. Zavedejo pa nas lahko različni izrazi, kot je okolju prijazno in podobno. To pa so marketinške poteze, ki jih definiramo kot okoljsko zavajanje, eko blef ali po angleško greenwashing. Na žalost lahko taki "marketinški triki" odvrnejo marsikoga, da bi namesto konvencionalnega izdelka kupil dejansko okolju prijaznejšega. 



Je možno združiti duhovno in poslovno? Na kakšen način? Kaj za vas pomeni biti duhoven, spiritualen, najti notranji mir?

Mislim da ja. Dejansko pa se s svojo duhovnostjo ne ukvarjam pretirano. Pomembno mi je, da se imam dobro, da imam dobre odnose, da delam nekaj, kar razumem kot dobro za skupnost ali šibkejšega, da skušam povzročiti čim manj škode (na okolju in družbi) ter prispevati čim več. To je predvsem povezano s pogledom na svet. Na ta način mislim, da najdem ali iščem notranji mir. Sama pa težko govorim o mirnosti, saj sem po naravi bolj živahen človek :)

Dejstvo pa je, da notranji mir hitro izgubim, ko se v meni prebudi "mediteranski temperament", sploh ob kakšnih političnih razpravah ali pa včasih ob soočanju z vzgojnimi izzivi :)

 


Arhetipske vloge moških in žensk, ali smo izgubili stik s samim sabo? Vloga moškega in ženske v današnji družbi?

Mislim, da je še vedno preveč poudarjanja različnosti med moškimi in ženskami. Samo če pogledamo preštevilne revije, ki so namenjene specifično moškim in specifično ženskim populacijam. V t.i. ženskih revijah najdemo nasvete, ki grejo večinoma v smeri odgovora na vprašanje "Kako čim bolj ugajati moškemu, kako ujeti moškega, kako zadovoljiti moškega" na različne načine. Ženski je položena obremenitev z lastnim telesom (ki mora biti suho, perfektno, seksi) ter vloga kuharice in vzgojiteljice. Enako velja za moške revije, le da v obratni smeri. To se oblikuje že vse bolj zgodaj, preko izložb, slik, reklam in igrač, ki jih namenjamo svojim otrokom, dekleta oblikujemo v "barbike".

Prevelik poudarek dajemo na razlike, konec koncev smo vsi ljudje. 



Kako si razlagate pojem »holističen pristop« k življenju?


Holističen ali celostni pristop je pristop, kjer upoštevamo različne vidike in poglede na določeno stvar. To pomeni, da skrbimo za svoje fizično zdravje, svojo srečo, svoje okolje, upoštevamo druge ljudi. Predvsem pa smo sami takšni, kot si želimo biti in se do drugih vedemo v skladu z lastnimi prepričanji oz. kot pravi pregovor, da ne počnemo drugim tistega, kar si sami ne želimo, da bi nam počeli, in da počnemo to, kar si želimo, da bi tudi drugi nam počeli.

Skratka, upoštevanje različnih komponent: fizične, družbene itd... Tako kot je trajnostni razvoj  holističen pristop k razvoju, saj upošteva okoljsko, družbeno in ekonomsko komponento, sedanjost, prihodnost in tudi preteklost. Gre za širši pogled, ko se ozremo naokoli in ob tem ne pozabimo nase. 



Recesija. Kje se začnejo spremembe? V glavah, na bančnih računih, finančnem trgu ali v srcih?


Najboljše bi bilo, če bi se povsod hkrati. Dejansko pa je potrebno najprej doseči spremembo v glavah. potrebni so pa vsi nivoji in na žalost je prepogosto prvi razlog zavedanja stanje na bančnem računu, kriza v državi, kriza v okolju. Spremembe se začnejo med navadnimi ljudmi, med prijatelji, znanci. Misliti izven zadanih okvirjev je nuja. Premisliti drugačne prakse. Samo če pogledamo kje in zakaj trošimo ali smo trošili - na stvareh, ki bi si jih lahko sposodili, popravili. Nismo se spraševali o posledicah, dokler so nam nakupovalni centri omogočali iluzijo večnosti, svežine in svobode. Določali naše kriterije lepote in želja. Če samo pomislimo, da je eden bolj obiskanih "praznikov" Late night shopping v BTCju!!! Zato imamo recesijo, ker smo se porazgubili med posameznike in izgubili družbeno tkivo, ki ga je potrebno preplesti. Tako stanje, ko smo zgolj posamezniki, z občutki krivde vred, je idealno za manipulacijo s strani oblastnikov, ki se ženejo za oblastjo zaradi oblasti same. Idealno je za onesnaževalce, saj bomo sami sicer reciklirali, preden pa stvari pridejo na našo mizo so že naredili ogromno škodo. To je idealno tudi za potrošnjo, saj si ne delamo več uslug, si ne sposojamo in si ne delimo.

Tako da je po mojem mnenju recesija preplet dejavnikov, kjer smo tudi mi akterji, dobro bi bilo, če bi bili čim bolj aktivni. 



Je bitka za posel v današnjih časih lahko moralna, pozitivna ter človeku prijazna? Sta morala in etika sploh še vrednoti?


Še sta vrednoti, odvisno je od posameznika. Bitka za posel je lahko prijazna človeku in okolju. Vprašanje je namen. Zadnjič sem poslušala podjetnika, ki je globoko umeščen v svoj lokalni okoliš, tako z vidika surovin, delavcev in delavk, podpore lokalni skupnosti. ko je dejal, da kljub velikemu povpraševanju podjeja ne bo širil, saj meni, da je dovolj veliko in da zaslužijo dovolj, da so zadovoljni (tako lastniki kot zaposleni). To se mi zdi zelo zdrava logika. 

 

V čem je prihodnost dobrega poslovanja? So sodobni pristopi tudi trajnostni ali bo potrebno spremeniti razmišljanje, da bo prišlo do pozitivnih sprememb? Kakšen je profil »poslovneža prihodnosti«?

Poslovnež prihodnosti je človek. Je nekdo, ki skrbi za dobrobit vseh in ki ne stremi za zaslužkom zaradi zaslužka samega, temveč je odgovoren do okolja in pravičen do zaposlenih, partnerjev. 

 

Recesija, ovira ali izziv?

Oboje, glede na to, kje smo, pa nam ovira ne sme predstavljati zavore. sami se moramo postaviti zase, za človekove pravice, za okolje, za pravičnost. Na osebni ravni, v vsakdanjem življenju in tudi na ravni politik. Lahko skozi alternativne prakse, lahko pa s spreminjanjem obstoječih v smeri trajnostnega razvoja. Če le imamo možnost nehajmo jamrati in stopimo korak naprej za dobro vseh.









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}