Search
Janez Matos, Očistimo Slovenijo
04.05.2010, 15:40    avtor: Živa M. Brecelj   vir: Ekologičen    foto: Internet
Preberite še
Po uspešnem čiščenju Slovenije smo se pogovarjali z Janezom Matosom, enim od organizatorjev vseslovenske akcije 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu'.



Zdaj, ko je akcija 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu' končana, lahko ovrednotimo njeno uspešnost. Kako ste zadovoljni z njenim izidom?
Akcija je izpolnila naša pričakovanja. Najbolj pa nas veseli, da smo uspeli združiti Slovenijo v skrbi za čistejše okolje in da bodo, kot kaže, učinki akcije dolgotrajni. Ustanavljajo se društva, ki želijo podobne akcije na lokalni ravni izvajati vsako leto, vlada je obljubila nujno potrebne zakonske popravke.

V kakšnem stanju je Slovenija?
Divjih odlagališč in drugih okoljskih težav je v Sloveniji še vedno preveč. Veliko lahko še naredimo na vseh področjih varstva okolja. Poleg odpadkov nas veliko dela čaka tudi na področju voda in ohranjanja biodiverzitete.



Katere so njene najpomembnejše ekološke prednosti in pomanjkljivosti in kje ste jih zasledili?

Slovenija ima še vedno precej ohranjeno okolje. Delež ozemlja, ki ga pokriva Natura 2000 je na primer prav pri nas najvišji med vsemi evropskimi državami. Slovenci se radi gibljemo v naravi. Smo navdušeni člani športnih, planinskih, lovskih društev, skavti, taborniki… Ker naravo poznamo, nam ni vseeno, v kakšnem stanju je okolje. To je naša velika prednost. Težava pa je, da prevečkrat pogledamo stran, ko vidimo, da prihaja do uničevanja okolja. Ne verjamemo namreč, da lahko sami karkoli spremenimo. Radi si rečemo, da so inšpekcije tako ali tako neučinkovite, da to ni naš problem, da se nočemo zameriti sosedom, itd. No, eno od sporočil, ki smo jih, upam, uspeli podati s to akcijo je, da lahko vsakdo doseže spremembe. Če je nam uspelo, lahko tudi vam! Mi in naši potomci imamo pravico do čistega okolja in vsak od nas se lahko bori zanjo.

Koliko ljudi je v akciji sodelovalo?
Takoj na dan akcije smo poklicali vse koordinatorje akcije na ravni občin in vodje zbirnih mest. Ti so nam posredovali podatke o tem, koliko ljudi se je akcije udeležilo na njihovih zbirnih mestih. Skupno število je preseglo 250.000. Mnogo ljudi pa se akcije ni udeležilo na zbirnih mestih. Vzeli so le vrečko, rokavice in se odpravili na čiščenje okolice ali odlagališča v njihovi bližini, tako da je skupno število vseh udeležencev zagotovo več kot 350.000.

Ali vam je uspelo doseči cilje, ki ste si jih zastavili?
Da. Naš cilj je bil združiti 200.000 ljudi, ki bi z narave očistili 20.000 ton odpadkov, izdelati digitalni register divjih odlagališč, izvesti ozaveščevalne akcije, doseči zakonske spremembe in podobno. Vse te cilje smo oziroma še bomo uresničili.

Prebivalci katerega dela Slovenije so v akcijo sodelovali v največjem številu?
Večji odziv je bil v skupnostih, ki so dobro povezane, kjer veliko ljudi sodeluje v društvih in podobno. Zaradi tega je bila udeležba na podeželju praviloma nekoliko višja. So pa tudi nekatera mesta, na primer Nova Gorica in Slovenj Gradec, dosegla zelo visoko udeležbo.



Glede na uspešnost, mislite, da bi podobne akcije lahko organizirali bolj pogosto oziroma, da bi postale del našega življenja?

Čistilne akcije že potekajo v večini slovenskih občin vsako leto. Težava je, da se jih udeležuje vedno nekaj istih navdušenih posameznikov. Cilj naše akcije je bil povabiti tudi ostale prebivalce Slovenije, da po svojih močeh prispevajo za lepše in bolj zdravo okolje. Upam, da bodo v prihodnjih letih zaradi akcije Očistimo Slovenijo tudi obstoječe vsakoletne čistilne akcije bolje obiskane.

Katere so bile pomanjkljivosti akcije?
Seveda se je poznalo, da to vsi delamo prvič. Organizacija največje prostovoljske akcije v zgodovini je bila ogromen zalogaj. V ožji organizacijski skupini nas je bilo nekaj več kot deset in včasih je bilo kar težko zdržati vse pritiske in naloge ter se pravočasno in pravilno odzivati na vse izzive. Kljub temu smo po mojem mnenju akcijo uspeli zelo dobro izpeljati, sploh, ker smo imeli za vse le pol leta časa.

Takšne akcije navadno poleg ekološke prebudijo tudi socialno zavest, kar je v času individualizma dodana vrednost takšnih pobud. So se po vašem mnenju vsaj za en dan med Slovenci zabrisale politične in ideološke razlike?
Pravzaprav se mi od vsega zdi najlepše prav to. Res lepo je videti Slovenijo, ko se združi za skupno dobro. Nekateri so akcijo Očistimo Slovenijo primerjali celo z osamosvojitvijo Slovenije. Vsekakor pa smo pokazali, da je Slovencem zelo mar za okolje in mislim, da se tudi politika zdaj jasno zaveda, da je velik del volilnega telesa glede želje po ohranjanju čistega okolja enotnega mnenja.



Na kaj moramo biti državljani še posebej pozorni pri ravnanju z okoljem?

Predvsem se moramo zavedati, da glede okolja v katerem živimo nismo nemočni. Vsak od nas lahko doseže spremembo. Vas moti divje odlagališče v gozdu kjer se sprehajate? Prijavite ga v Register divjih odlagališč, ali še bolje, naredite piknik in ga očistite skupaj s prijatelji. Morda veste kdo stresa odpadke v potok? Fotografirajte ga pri dejanju, nato pa fotografije razmnožite in jih nalepite po vasi. Mnogo načinov je, da ustavimo onesnaževanje okolja in prav vsak od nas jih lahko uporabi.

Bi bilo dovolj že, da ne bi nihče nikoli na tla odvrgel papirčka?
Vsak naj najprej začne pri sebi, seveda, ampak pomembno je tudi, da opozarjamo na krivice, da ne pogledamo stran.

Gotovo si želite, da podobnih čistilnih akcij ne bi potrebovali, pa vendar, kdaj načrtujete naslednjo akcijo?
Upam, da ne bo več potrebnih veliko podobnih čistilnih akcij. Če bo zanimanje, bomo verjetno organizirali čistilno akcijo leta 2012, ko se načrtuje svetovni čistilni dan. Veliko pomembneje od čistilne akcije pa je, da preprečimo nastajanje novih odlagališč. Ozaveščanje, zakonodaja, informiranje so naloge, v katere bo naša ekipa v prihodnje usmerjala vso svojo energijo.








if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}