Pred 50 leti je bila samooskrba v Sloveniji skoraj 80 odstotna, zdaj pa smo odvisni predvsem od uvoza in to predvsem zelenjave, ki sicer lepo uspeva tudi pri nas.
Po dolgem času samevanja parcele ob naši hiši, smo le dobili nove sosede. Živijo sicer v mestu, kjer imata simpatična Ana in Peter službo, a za vikende se bosta selila v naše konce.
Ugotovila sta, da bosta mestne vikend navade in razvade raje zamenjala s podeželskim soncem in obudila vrt, kjer bosta pridelovala zelenjavo za svojo družino.
Zavedata se pomena zdravo pridelane lokalne hrane, saj poleg zdravja, vpliva tudi na družinski proračun, kajti mesečno zapravita okoli 15 % celotnih družinskih izdatkov za nakupovanje hrane. Za prihodnja leta pa strokovnjaki napovedujejo še občutno povečanje cen hrane na globalnem trgu zaradi podnebnih sprememb, podražitve naftnih derivatov, povečanja števila prebivalcev ter zmanjšanja obdelovalnih površin. Prav iz teh razlogov se bosta spremenila v vikend kmeta, sta se mi nagajivo predstavila. Namesto potenja v fitnes centru, se bosta lotila moderne rekreacije na svežem zraku- okopavanje vrta :).
Takoj smo se zapletli v pogovor in se dogovorili, da si bomo pomagali pri obdelovanju zemlje in pridelavi zelenjave. Peter je v zimskem času bral in se izobraževal o prehranski politiki, prihodnosti kmetovanja in samooskrbe, Ana pa se je lotila preučevanja praktičnih nasvetov in pravil o obdelovanju zemlje ter metodah sonaravnega vrtnarjenja. Pravi enciklopediji sta in z veseljem si bomo izmenjevali njuna teoretična znanja in moje praktične izkušnje.
Pred 50 leti je bila samooskrba v Sloveniji skoraj 80 odstotna, saj je imela skoraj vsaka gospodinja svoj vrt, na katerem je pridelovala zelenjavo za potrebe svoje družine. Zdaj pa smo povsem odvisni od uvoza, saj je naša samooskrba z zelenjavo v letu 2010 padla na 31 %. Zaskrbljujoč podatek je, da smo Slovenci med zadnjimi po stopnji samooskrbe s hrano v Evropi in hkrati prvi po kvadraturi trgovin. Vemo, da domača pridelava hrane ne sledi povpraševanju, saj smo dve leti nazaj uvozili 155 tisoč ton zelenjave, od tega 64 % sveže.
V obliki sveže zelenjave smo uvozili največ paradižnika, čebule, solate in paprike, torej zelenjave, ki uspeva tudi v Sloveniji.
Vsi smo se strinjali, da moramo posegati po domači, lokalno pridelani hrani, saj s tem izkazujemo zaupanje v slovenske proizvajalce, kakovost in svežino njihovih izdelkov, zraven pa spodbudimo proizvodnjo in tako podpiramo slovensko gospodarstvo.
Z Ano sva izvedeli še zanimivost, saj je Peter našel podatke Statističnega urada RS o porabi prehrane na slovenskega prebivalca. V letu 2013 smo povprečno porabili 115 kg žit, 98 kg zelenjave, 84 kg mesa, od tega največ prašičjega (36 kg), 59 kg krompirja in 10 kg jajc na osebo.
Zakaj je torej prehranska samooskrba tako pomembna?
Po vseh statističnih podatkih, ki nama jih je Peter natrosil, smo prišli do zaključka, da je prehranska samooskrba temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja.
S poseganjem po slovenski, lokalni hrani, dobimo zagotovilo, da hrana ni prepotovala na stotine kilometrov. Tako odpadejo stroški transporta, pa še emisije se zmanjšajo. Z nakupom hrane, pridelane na slovenski zemlji pa pomagamo tudi pri ohranjanju delovnih mest lokalnih pridelovalcev.
Tudi ostale evropske države se trudijo, da pridelajo dovolj hrane za svoje državljane in tako poskrbijo za zdravo in cenovno dostopno hrano.
V Franciji je zaživelo partnersko kmetijstvo, kjer mestni prebivalci sklenejo z malimi kmeti dogovor o pridelkih, ki jih bo kmet zasadil zanje. Te pridelke nato enkrat tedensko prevzamejo na dogovorjenem mestu. Tako imajo kmetje zagotovljen odkup, potrošniki pa možnost uživanje zdrave, doma pridelane hrane.
V Angliji pa so sprejeli državni program, ki vključuje izobraževanje, sistem subvencij, spremembe prehranskih navad, katerega cilj je, da do leta 2030 dosežejo 100 % samooskrbo.
Oglejte si, kako sta se samooskrbe lotila Ana in Peter
Zdaj pa bom od besed prešla k dejanjem in se odpravila na vrt, saj je čas, da prekopljem gredice in jih z gnojenjem pripravim na pomladansko setev in sajenje.
Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.
