Pred kratkim sem naletela na zanimiv prispevek Dijane Tare Sever, ki je v enem od svojih videjev spregovorila o lastninjenju človeka. O tem sem tudi sama že večkrat opozarjala, a Dijana Tara Sever je podala tako zanimive, uradne in konkretne informacije, ki bi jih moral poznati popolnoma vsak človek. Zato sem se odločila, da z njo nekoliko podrobneje poklepetam na temo patentiranja človeškega DNK.
Podatke, na katere se je Dijana Tara Sever naslonila, je našla v uradni ameriški medicinski knjižnici. Predstavila nam je vsebino članka, ki je povzel razsodbo vrhovnega ameriškega sodišča. Omenjeno sodišče je namreč razsodilo, da človeškega gena ni mogoče patentirati, lahko pa se patentira DNK, ki se manipulira v laboratoriju. Namreč zaporedij DNK, ki so jih spremenili ljudje, v naravi ni mogoče najti, zato lahko postane intelektualna lastnina.
Sodišče je posebej omenilo možnost patentiranja vrste DNA, znane kot cDNA (complementary DNA). Ta sintetična DNA nastaja iz molekule, ki služi kot navodilo za izdelavo beljakovin (imenovana messenger RNA oziroma mRNA). To pomeni, da mRNA iz naravnega izdelka DNK lahko spremeni v sintetični DNK. Nihče si namreč ne more lastiti človeškega DNK v naravni obliki, če pa se ga manipulira, pa lahko postane intelektualna lastnina od nekoga.
“To pomeni, da nekdo želi prirediti moj DNK, ki je produkt narave, vplivati nanj in ga narediti sintetičnega, ki se ga nato lahko polasti,” opozarja Dijana Tara Sever na podlagi popolnoma kredibilnega in uradnega članka ter primera. Ob tem dodatno pojasnjuje: “Če si je nekdo na primer želel polastiti nek gen (npr. gen za modre oči), po principu češ: jaz sem ga našel, zato je moj, to ni šlo skozi sodišče. Če pa spremeni neko informacijo gena, pa si ga lahko lasti.”
Iz tega lahko razumemo, da ljudje, ki so se injektirali proti atkualni virozi, v pravnem smislu nosijo v sebi tuj DNK, ki je lastništvo korporacije, ki je bila lastnik vsebine injekcije.
Glede na to, da izpred nekaj čet zelo dobro poznamo privatizacijo lastnine, ko je v nekem trenutku prišel zakon, ki je določene nepremičnine in posesti privatiziral. Nekateri ljudje, ki so bili prej lastniki teh posesti, so tako ostali praznih rok. In glede na to, da se zakonodaja v zadnjem času zelo hitro in samovoljno spreminja, se lahko tudi na področju privatizacije ljudi zgodijo kakšne tovrstne neljube stvari, ki si jih danes ne moremo niti dodobra zamišljati. Vemo pa, da so ‘vladarji’ in njihovi pravniški spletkarji vedno en korak pred ljudstvom, zato je bolje več previdnosti kot manj.
Monsanto počne podobne stvari na patentih za koruzo in ostalih. Ko enkrat mali kmetje z njimi podpišejo pogodbo, se jih ne morejo več znebiti. Nato Monsanto toži male kmete, da uporabljajo njihove patente. Prav tako pa tožijo tudi ostale kmete okrog, ker raznese njihovo seme po njihovi zemlji, čeprav ne sodelujejo z njimi. Tako uničujejo številne male kmete.
Dijana Tara Sevar nam je tako na zelo razumljiv način razložila našo genetiko (naš biološki vidik) in z njo na novo povezana poslovni ter tehnološki vidik.
Predvsem pa je sogovornica v intervjuju poudarila, da je zdaj čas, ko se mora človek odločiti, da bo razmišljal s svojo glavo, se bo posledično zelo dobro informiral o prednostih in slabostih ter se zavestno odločil, katere stvari bo podpiral.
Vrniti se moramo h koreninam, k preprosti resnici, h logičnim zakonom, zakonom narave. Baza vseh zakonov je tako osnovni naravni zakon. Vse kar odstopa od teh osnovnih zakonov je proti naravi.
“Človek se mora dobro zavedati svoje človečnosti, ki je dana od stvarnika, sicer se bomo znašli v rokah transhumanistov, ki bodo lahko z nami počeli, kar si bodo zaželeli. Ko bodo to enkrat uzakonili, bodo ljudje nemočni. Zavedati se moramo svoje veličine, da smo produkt narave in imamo svojo genialno unikatnost in sposobnosti. Naša prva naloga je ozavestiti sebe in postati to zavedanje tudi v praksi in ne le v teoriji. Pripravljeni moramo biti sprejeti odgovornost za sebe in se tudi povezati,” je prepričana Dijana Tara Sever.
Foto: Rodolfo Clix, Pexels
