Znanstveniki so ugotovili, da naši možgani postanejo dobsedno slepi za vse nasprotne dokaze, ko smo zelo prepričani v neko stvar ali stališče. Ta naravni mehanizem možganov se strokovno imenuje potrditvena pristranskost.
To pomeni, da so NAŠI MOŽGANI v resnici STROJ ZA POTRJEVANJE tega, v kar smo bili nevede nekoč programirani, ko še nismo bili zavestni tega mehanizma. In ko se nismo zavestno podučili o morebitnih alternativnih vidikih (med katerimi so morda lahko tudi nasprotni našim obstoječim).
A da to zmoremo narediti in si razširiti naše obzorje, je potrebno zavestno premagati kognitivno disonanco, ki se sproži kot občutek nelagodja ob soočenju z nasprotnim prepričanjem. To zmoremo, kadar nas situacija prisili: ko postane obstoječe preprčanje bolj utesnjujoče od strahu pred neznanim ob novih informacijah (naječkrat ob kakšnih boleznih, ko odpove znanje zahodne medicine, ali drugih težkih situacijah, ki nas prisilijo ven iz cone udobja). Zmorejo pa tudi posebni ljudje, ki so po naravi bolj razikovalno usmerjeni in odprti za učenje.
To pomeni, da je NARAVNO STANJE NAŠIH UMOV, DA VERJAMEJO, kar jim je predstavljeno. Zato so bili veliki umi v zgodovini človeštva tisti, ki so bili redkejši, a hkrati naprednješi. To so bili umi tistih redkih raziskovalcev, strokovnjakov in znanstvenikov, ki so krtitično razmišljali.
Torej pojav VERNIKA je bolj pogost od pojava KRITIČNEGA MISLECA. To dejstvo pozna tudi PROPAGANDA, ki uspešno OBRAČA UME MNOŽICE v želene smeri INTERESOV (KAPITALA – kot je v primeru trenutne situacije človeštva). Kajti psihologija množice to ‘VERO’ še dodatno okrepi.
Kdor pa želi RAZMIŠLJATI VIZIONARSKO in NAPREDNO se mora sam izobraziti, preučevati stvari, zakaj so take kot so, kako delujejo, kakšne so različne možnosti, kaj so stara znanja naših prednikov, kaj so najnovejše ugotovitve kvantne fizike, nevroznanosti.
TI BOSTE TISTI, KI BOSTE NE LE PREŽIVELI AMPAK USPEŠNI PIONIRJI PRIHODNOSTI!
Začneš tako, da se postaviš v vlogo samoopazovalca svojega uma in telesnih občutkov ter situacije!
Vir: https://www.nature.com/articles/s41467-020-16278-6?fbclid=IwAR0CegIBGbpAKvt-U59JMOx4YY7UDY0JnVldr39OP2bqhaurogPUNzUyAjg
Fotografija: Unsplash
