SLADKOR = UBIJALEC, zato se raje izogibajmo sladkorju kot ostalim jedem. Vlade po vsem svetu prepovedujejo in preganjajo različne droge, a sladkor je tudi ena močnejših drog.
Naše starši in stari starši so sladkor uživali predvsem kot priboljšek ali v majhnih količinah v naravni obliki, zato zaradi njega niso imeli težav. Danes pa več kot tretjino zaužitih kalorij dobimo s sladkorjem ali belo moko, ki v telesu deluje enako kot sladkor.
Naša telesa ne morejo prenašati tolikšnega bremena sladkorja, kot jim ga nalagamo. Sladkor nas najprej dvigne, nato pa vrže ob tla, zaradi česar si ga zaželimo samo še več in ga več tudi zaužijemo. Serija takšnih vzponov in padcev močno obremenjuje nadledvično žlezo. Najprej nas navdaja tesnoba, nato začnemo menjavati razpoloženje, naposled pa nas nenehno vzpenjanje in spuščanje po toboganu odvisnosti od sladkorja izčrpa.
Čezmerno uživanje sladkorja povzroča številne kronične težave, kot so zmanjšana odpornost, kronične okužbe, avtoimunske bolezni, diabetes, bolezni srca, bolečinski sindromi, motnje zbranosti, sindrom razdraženega črevesja, kronična utrujenost in kandida.
Raziskave kažejo, da je eden glavnih vzrokov za zmanjšanje telesne odpornosti preprečevanje vstopanja vitamina C v bele krvne celice; več kot pojemo sladkorja, manj učinkovito delujejo levkociti, s čimer se zmanjša tudi telesna odpornost.
Sladkor tudi spodbuja izločanje inzulina, zaradi česar se v jetrih tvorijo trigliceridi, ki so povezani z možgansko kapjo, srčnimi boleznimi in debelostjo. Seznam tveganja za bolezni, povezane s čezmernim uživanjem sladkorja, je veliko daljši.
Dr. Frank Lipman, ustanovitelj in direktor priznanega newyorškega wellneškega centra Eleven Eleven in avtor knjižne uspešnice Revive; Stop Feeling Spent and Start Living Again (2009):
»Eden od razlogov za težavno odpoved sladki navadi je, da se sčasoma naši možgani zasvojijo z naravnimi opioidi, ki jih sprošča uživanje sladkorja. Podobno kot običajna opojna sredstva, kokain, alkohol in nikotin, prehrana z veliko sladkorja v možganih sproža čezmerne nagraditvene signale, ki odpravijo samonadzor in vodijo v zasvojenost,« razlaga dr. Lipman, ki se tudi sam spopada z zasvojenostjo s sladkorjem.
Raziskava, predstavljena na srečanju francoskega društva za nevroznanost leta 2007, je pokazala, da so laboratorijske podgane – sladkor presnavljajo podobno kot ljudje –, ki so jim dali možnost izbire med vodo, oslajeno s saharinom, in vbrizganjem kokaina, v 94 odstotkih izbrale sladkano vodo. Enako so storile, ko so jim namesto vode s saharinom ponudili vodo, sladkano s saharozo (naravni sladkor). Tudi ko so podganam ponudili večje odmerke kokaina, so vztrajale pri sladkani vodi. Z drugimi besedami, intenzivna sladkoba je bila za možgane bolj nagrajujoča kot kokain.
Ameriško psihiatrično združenje pri zasvojenosti s sladkorjem loči tri stopnje: prenajedanje, umik in stremljenje po sladkorju. Včasih so laboratorijske podgane pokazale le prvi dve stopnji. Nedavni eksperimenti ekipe znanstvenikov pod vodstvom profesorja Barta Hoebla z univerze v Princetonu pa so pri podganah zaznali tudi tretjo stopnjo. S tem, ko so pokazali, da prenajedanje s sladkorjem ne vodi le k umiku, ampak temu sledi ponovno stremljenje za sladkorjem, so dokazali, da je sladkor visoko adiktivna snov.
V ostrem nasprotju z izidom tega kliničnega testa je dejstvo, da je za večino ljudi ‘nekaj sladkega’ simbol ljubezni, tolažbe in nagrade za uspešnost. Naša prva hrana je bil mlečni sladkor, laktoza. Pozneje so nas starši in sorodniki nagrajevali s sladkimi priboljški, s čimer so nehote biokemično škodljivo snov spremenili v tolažilno živilo. Ko smo odrasli, je želja po sladkem za številne postala pogoj dobrega počutja in zadovoljstva; s sladkorjem smo se začeli samozdraviti, si izboljševati razpoloženje in dvigovati energijo. Toda kot ve vsak odvisnik, en hitri ‘fiks’ kmalu vodi k drugemu – posledice pa so dolgotrajne.
Kot rečeno sladkor na možgane deluje podobno kot številna nedovoljena poživila in vodi v številne bolezni: bolezni srca, diabetes, visok krvni pritisk in holesterol, pridobivanje telesne teže in prezgodnje staranje. Sladkor ni pravzaprav nič drugega kot družbeno in zakonsko sprejemljiva rekreacijska droga s smrtonosnimi posledicami. Da bi premagali odvisnost od njega, moramo izdelati prilagodljiv, toda dober načrt.
Nekaj nasvetov za izogibanje sladkorju
- Redno se prehranjujte.
- Zaužitje tri večje in dva manjša obroka ali pet manjših obrokov na dan. Številnim, ki se neredno prehranjujejo, pade raven sladkorja v krvi, postanejo lačni in veliko verjetneje je, da bodo segli po sladkih prigrizkih.
- Izbirajte nepredelano hrano. Bližje kot je hrana svoji izvirni obliki, manj sladkorja vsebuje. Nepredelana hrana, tudi sadje in zelenjava, pri zdravem človeku ne povzroča presnovnih težav, še zlasti če je raznolika.
- Dan začnite z zajtrkom, ki vsebuje beljakovine, maščobe in fitohranila (hranila rastlin, ki jim dajejo barvo, vonj, okus in jih varujejo pred boleznimi). Idealni so sadni ali zelenjavni smoothiji. Zajtrk, bogat z ogljikovimi hidrati, sladkorjem in škrobom, pozneje čez dan sproži le še večjo potrebo po sladkorju. Dober zajtrk je osnova za to, da preprečite stremljenje k sladkorju.
- V vsakem obroku skušajte združiti beljakovine in/ali maščobe, to pomaga nadzorovati raven sladkorja v krvi. Prepričajte se, ali so viri beljakovin in maščob zdravi.
- Jedem dodajajte začimbe. Koriander, cimet, muškatni orešček, nageljnove žbice in kardamom naravno sladkajo hrano in zmanjšajo potrebo po dodatnem vnosu sladkorja.
- Uživajte kakovostno hrano, bogato z vitamini, minerali in omega 3 maščobnimi kislinami. Pomanjkanje vitaminov in mineralov lahko namreč poveča željo po sladkorju.
- Raven sladkorja v krvi pomagajo stabilizirati tudi krom, vitamin B3 in magnezij. Zato uživajte hrano, ki je bogata s tem.
- Gibljite se. Telovadite, plešite, vadite jogo. Trenutki užitka bodo pomagali zmanjšati napetost, povečati energijo in zmanjšati potrebo po sladkorju.
- Dovolj spite. Če smo utrujeni, pogosto posežemo po sladkorju, da bi premagali izčrpanost in pridobili energijo.
- Razstrupljajte telo. To ne zmanjšuje le želje po hrani, ampak tudi napade sladkosnednosti.
- Spremljajte čustvena stanja, v katerih stremite po sladkem. Pogosto potreba po sladkorju izhaja iz čustvenega primanjkljaja.
- Sladkarij ne hranite doma in na delovnem mestu. Težko se jim je upreti, če so na dosegu roke.
- Ne nadomeščajte sladkorja z umetnimi sladili.
- Naučite se brati tabele o prehranski vrednosti na embalaži živil. Daljši kot je seznam sestavin, večja je verjetnost, da bo živilo vsebovalo sladkor. Zato preverite, koliko gramov sladkorja vsebujejo živila, in izberite tista, ki ga vsebujejo najmanj.
- Spoznajte se z različnimi izrazi za sladkor. Naslednje sestavine so vsa sladila: koruzni sirup, visoko fruktozni koruzni sirup, saharoza, med, melasa, rjavi sladkor, invertni sladkor.
- Prikriti sladkor. Zapomnite si, da večina sestavljenih ogljikovih hidratov, ki jih zaužijemo v obliki kruha in testenin, ni sestavljenih. Običajno so močno rafinirani in v telesu delujejo kot sladkor, zato se jim je bolje izogniti.
Triki, ki nam pomagajo oblažiti akutne napade sladkosnednosti:
• Po potrebi zaužijte naravna bolj zdrava sladila, kot so stevija, brezov ksilitol, kokosov sladkor, yacon.
• Vzemite si čas za oddih. Najdite mirno mesto, udobno se namestite in se za nekaj minut posvetite dihanju. Želja po sladkem bo minila.
• Preusmerite pozornost. Pojdite na sprehod, najbolje v naravo. Napad sladkosnednosti običajno traja od deset do 20 minut. Če se vmes zamotite z nečim drugim, bo pogosto minil. Pogosteje ko boste to storili, lažje se boste spoprijemali s stremljenjem po sladkem.
• Pijte veliko vode. Pitje navadne ali mineralne vode pomaga zmanjšati stremljenje po sladkem. Včasih se potreba po sladkem pojavi prav zaradi žeje.
• Slaščico nadomestite s kosom sadja. Potolažil bo željo po sladkem, poleg tega pa je veliko bolj zdrav.
Če vam spodrsne, ne obupajte, temveč se osredotočite na načrt. Če pa izgubite nadzor že ob najmanjšem koščku sladkarije, se tem raje popolnoma odpovejte. To vam bo najbolje uspelo, če boste sladko uteho našli v čem drugem kot hrani. Če boste upoštevali zgornje nasvete, si boste občasno morda lahko privoščili kakšen sladki priboljšek, ki naj bo v tem primeru zdrav priboljšek.
Fotografija: Pexels
