Številne družbene inštitucije v zadnjem letu, še posebej pri otrocih, zaznavajo povečanje psiholoških stisk, ki so posledica aktualnih razmer oziroma preurejanja družbenih pravil. A pri tem je pomembno vedeti, da so nam na voljo številne metode, ki so zelo preproste, a hkrati zelo učinkovite. Njihova uporaba pa sega več stoletij v preteklost, ko so jih uporabljali v meditacijah, sprostitvenih ritualih ali zdravilnih terapijah. Gre za zvočne sklede in gong.
Z omenjenima akustičnima inštrumentoma so uspešno zmanjšali stres in tesnobo, izboljševali razpoloženje poslušalcev, zniževali krvni tlak, izboljševali dihanje, lajšali bolečine in krepili imunski sistem. Akustičen zvok pa ima še močnejši vpliv na frekvenco našega telesa kot elektronski, zato je njegova učinkovitost še močnejša. Zvok pa je hkrati tudi odličen medij, ki ga otroci zelo dobro razumejo in večinoma tudi sprejemajo. To pa je tudi priložnost, da jih naučimo uporabne tehnike sproščanja s takojšnjim blagodjenim učinkom, ki jim bo odlično služila skozi vse življenje in jih varovala pred stresom, napetostjo in izgorelostjo. Zvočno terapijo z gongom ali zvočnimi skledami pa lahko uporabimo za pomoč otrokom tudi pri izboljševanju pozornosti oziroma koncentracije.
Glasba dokazano vpliva na naše počutje, na naše duševno stanje in prav tako na počutje otrok. Otroci imajo naravno danost, da razvijajo svojo radovednost in občutljivost na zvok in posledično za različne ‘proizvajalce’ zvoka. Slednji jih privlači od prvega dne, ko ugledajo ta svet in jih spremlja dnevno. Pri izbiri inštrumenta naj vas vodijo intuicija, instinkt in vaša osebnost, pa tudi vaša spretnost igranja (Dewhurst-M. O., 1999, str.79). Ravno to pa je prednost zvočne sklede in gonga, saj lahko hitro osvojimo način njune uporabe in pri tem ne potrebujemo predhodne glasbene izobrazbe.
Zvočna skleda in gong, sta morda v naši družbi manj poznana, saj imata svoje korenine izvora na vzhodu. A njun zvok in vibracije blagodejno vplivajo na naš um in telo. Otroci ju navadno hitro in pozitivno sprejmejo in pogosto zaradi njunega zvoka lahko delujejo bolj umirjeno, zbrano in povezovalno z drugimi otroci. Zvok gonga in sklede je lahko blizu najmlajšim otrokom kot tudi tistim malo starejšim, najstnikom.
Zvočne sklede vzpostavijo harmonijo med levo in desno možgansko polovico
Tibetanske pojoče posode v svojem izvoru združujejo šamanske religiozne obrede in budistično meditacijo. V sodobnem času se blagodejen in pomirjajoč zvok teh posod vse pogosteje uporablja pri zvočnih terapijah in masažah. Dolgo trajajoč zvok, ki v koncentričnih krogih pronica v telo, sprošča napetosti fizičnega telesa in nas umirja na čustvenem in duhovnem področju (Hrastnik, 2011, str. 6).
S pojočimi posodami se sprošča spekter nad tonov, ki si sledijo v razmerju »zlatega reza« (razmerje optimalne lepote in harmonije v naravi). Zvok teh posod pomaga vzpostaviti harmonično razmerje med levo in desno možgansko polovico in vodijo človeka v zelo globoko stanje telesne, čustvene in mentalne sprostitve (Avbar, 2018, str. 235).
Himalajske posode so čudovit pripomoček za vse, ki smo starši, kakor tudi za vse, ki delajo z otroki, pravi zvočna terapevtka Mojca Malek. Njihov zvok otroke sprosti, odplavlja napetosti, treme, strahove… Kadar ima v vrtcih zvočne delavnice, opaža, da je otrokom zvok himalajskih posod, še posebej pa fizično doživetje vibracije posode ob dotiku s telesom, večinoma zelo prijetno. “Hiperaktivni otroci” se presenetljivo hitro umirijo in osredotočijo (Žugelj, 2011).
Gong za zdravljenje in preobrazbo na vseh ravneh
Naslednji inštrument, ki nas lahko sprosti že po nekaj sekundah, je gong. Ko gong prvič slišimo, zvok doživimo na presenetljiv in skoraj čisto edinstven način. Gong je drugačen od vseh drugih glasbenih inštrumentov, drugače se vede in s poslušalcem vzpostavlja drugačen stik (Benton, 2010, str. 4).
Sproščeno stanje lahko sprožimo ali ustvarimo z različnimi tehnikami igranja na gong (Benton, 2010, str. 27).
Gong nas na vseh ravneh zdravi in preobraža. S svojim zvokom sproža pozitivne spremembe v poslušalcu, vse od sprememb čisto fizične do sprememb čustvene in duhovne narave (Benton, 2010, str. 34).
Izkušnje iz prakse pri delu s skupino otrok, ki jih je zven gonga in zvočnih skled popolnoma umiril…
Otrokom sem najprej predstavila zvočno skledo, manjšo in večjo. Vzpodbudila sem jih, da so najprej ugibali, kaj lahko z njima počnemo. Odgovori so bili zelo različni, od tega, da lahko iz sklede jemo, da je to posoda za psa, da je zaboj za igrače (sploh večja jih je asociirala na to)… Ko pa sem na skledi zaigrala, so se takoj razblinili vsi dvomi. Otroci so se v trenutku umirili, vsi so utihnili in prisluhnili. Zvenenje sklede je večino otrok pomirjalo. Izrazi na njihovih obrazih so izkazovali neko globoko začudenje, vendar hkrati tudi pomirjenost z zvokom. Kasneje so na skledi zaigrali tudi sami. Nekateri so bili pri tem sila previdni, drugi pa so pri igranju sproščali tudi svojo napetost in so kar krepko udarjali po njej. V skledi smo nalili tudi vodo in opazovali valovanje, gibanje le te ob igranju ter uživali ob posebnem zvenu. Na skledo so poskušali igrati na dva načina: z udarjalko s katero so tolkli ob skledo in pa z udarjalko »pudžo«, s katero so drgnili po robu sklede. S slednjo je kar težko proizvesti zvok in je uspelo le nekaterim.
V času počitka sem skledo pogosto uporabila ali za umirjanje ali za »zvočno pravljico«, ko sem med moje pripovedovanje vključila tudi zvok sklede.
Kadar sem imela občutek, da so otroci res nemirni, sem na tla le položila blazino in otroci so se samoiniciativno zbrali ob njej, saj so vedeli, da bomo sklede polagali na telo in izvajali zvočno masažo. Pri tem sem kaj hitro opazila, da je enim otrokom takšna masaža še posebej všeč in so si je želeli več in več. Nekateri so bili malo nezaupljivi in se niso uspeli čisto sprostiti, res redkim pa zvok in sama masaža preprosto nista ustrezala. Otroci so svoje občutke različno opisovali. Največkrat so povedali, da jih je malo žgečkalo, da so čutili »praskanje«, da zvok potuje po telesu… Ob teh dejavnostih sem otrokom ponudila tudi liste in barvice. Lahko so narisali sebe pred tem, ko smo imeli zvočno masažo in po tem. Nastale so zanimive in zelo pomenljive risbe, saj so z risanjem lažje izrazili občutke, ki jih z besedami še niso zmogli oziroma znali.
Zvok sklede je otroke sprostil, odpravil napetosti, tremo, strahove… Po dejavnostih s skledami sem opazila, da so bili otroci bolj umirjeni, manj konfliktni, bolj so sledili dogajanju okoli sebe… Otroci so se lažje osredotočali na pomembno in tisti, ki so sicer malo bolj nemirni, so se ob zvoku skled običajno presenetljivo umirili.
Ko so otroci že dodobra spoznali zvočne sklede, pa sem prinesla še gong. Je precej velik inštrument, ki proizvaja res mogočen zvok in otroke je popolnoma prevzel. Imela sem občutek, da jih njegova velikost in zvok spravljata v stanje nekakšnega tihega spoštovanja. Za uvod sem jim zaigrala in jih le prepustila poslušanju in opazovanju. Kasneje smo gong skupaj opisali, se ga dotaknili, spoznali udarjala različnih velikosti in nazadnje nanj tudi zaigrali. Otroci so se morali najprej privaditi pravilnemu držanju udarjala in poiskati način udarjanja, s katerim so iz gonga »izvabili« ustrezen, mogočen zvok. Tudi pri gongu so nekateri bolj, drugi manj pogumno udarjali. Kot velja pri odraslih, velja tudi pri otrocih in sicer, da nekaterim zvok gonga res ustreza, drugim pa malo manj. Le redke pa zvok gonga celo moti. Odzivi na njegov zvok so lahko res zelo različni.
Tudi z gongom se da ustvariti »zvočne pravljice«, saj lahko še sploh intenzivno pričaramo bolj dramatične zvočne učinke ali pa tudi nežno igramo. Vsekakor pa gong dodatno motivira male poslušalce, da se ob mojem pripovedovanju in igranju poistovetijo s knjižnimi junaki in knjižnim dogajanjem ter se vživijo v zgodbo.
Pri vseh dejavnostih z otroki in temi mogočnimi glasbili pa me je presenetil njihov neizmerno spoštljiv odnos do inštrumentov, dolga pozornost in ravnovesje med zvokom in vmesno tišino v kateri so tudi uživali.
Viri:
Dewhurst – Maddock, O. (1999). Zdravilna moč glasbe in zvoka. Ljubljana: Založba Tangram.
Hrastnik R. (2011). Zvočni potencial tibetanskih pojočih posod in njihov vpliv na počutje osnovnošolskih otrok. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za glasbo. Maribor.
Benton M. (2010). Gong joga. Ljubljana: Center Sospita Rea Silvia Novak & Co. K. D.
Avbar M. (2018). Zvoki himalajskih pojočih posod in gonga v vrtcu. V: Alternativne učne in vzgojne strategije v vrtcu, Zbornik XI. Mednarodna (Slovenija, Hrvaška, Nizozemska, Italija) strokovna konferenca v vrtcih 2018. Ljubljana: MIB, str. 233 – 238.
Žugelj. E. (2011). Zvočna masaža otroka. https://www.bibaleze.si/bibin_koticek/video-zvocna-masaza-otroka.html (14. 1. 2011).
Fotografija: Manja Vitolic za Unsplash
