<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Dom in okolje - Ekologičen</title>
	<atom:link href="https://www.ekologicen.si/dom-okolje/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.ekologicen.si</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Sat, 15 Nov 2025 21:51:21 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://www.ekologicen.si/wp-content/uploads/2020/11/cropped-fav-32x32.jpg</url>
	<title>Dom in okolje - Ekologičen</title>
	<link>https://www.ekologicen.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Vodikov peroksid &#8211; vsestransko sredstvo za domačo uporabo</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/vodikov-peroksid-vsestransko-sredstvo-za-domaco-uporabo/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Horvat Jeromel]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 15 Nov 2025 21:51:21 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<category><![CDATA[Splošno]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=7063</guid>

					<description><![CDATA[<p>Vodikov peroksid (H₂O₂) je eno izmed najbolj vsestranskih sredstev za domačo uporabo. Je veliko bolj naravno sredstvo, kot se morda zdi,  saj se po uporabi razgradi v vodo in kisik,&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/vodikov-peroksid-vsestransko-sredstvo-za-domaco-uporabo/">Vodikov peroksid &#8211; vsestransko sredstvo za domačo uporabo</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Vodikov peroksid (H₂O₂) je eno izmed najbolj vsestranskih sredstev za domačo uporabo</strong><strong>. Je veliko bolj </strong><strong>naravn</strong><strong>o sredstvo, kot se morda zdi, </strong><strong> </strong><strong>saj se po uporabi razgradi v vodo in kisik, brez škodljivih ostankov. Uporablja se za razkuževanje, čiščenje, beljenje, nego rastlin in celo za osebno higieno (v ustrezno razredčeni obliki).</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Pa poglejmo kaj </strong><strong>je vodikov peroksid</strong></p>
<p>Gre za tekočino, ki je videti kot voda, a ima dodatni atom kisika (H₂O₂). Na voljo je večinoma v lekarnah v različnih koncentracijah. Za dom in gospodinjstvo se običajno uporablja 3-odstotna razstopina. Za kozmetične in medicinske namene (beljenje zob, las) se uporablja 6–9-odstotna razstopina. Tehnična ali živilska kakovost pa je 35-odstoten koncentrat, ki ga je treba nujno razredčiti (1:11 za 3 % raztopino!).</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Kateri so n</strong><strong>ajbolj uporabni načini za domačo uporabo</strong><strong>:</strong></p>
<ol>
<li><strong> Naravno razkužilo in čistilo</strong></li>
</ol>
<p>Odličen je za razkuževanje kuhinjskih površin, desk za rezanje ali za kopalnice. Preprosto 3-odstotni peroksid nalijemo v pršilko in uporabimo brez izpiranja, saj se po 10 minutah razgradi.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="2">
<li><strong> Za razkuževanje sadja in zelenjave</strong></li>
</ol>
<p>Ker učinkovito odstranjuje pesticide in bakterije, ga lahko uporabimo za razkuževanje sadja in zelenjave. Zmešamo 1 žlico 3-odstotkenga peroksida v 1 liter vode, namočimo sadje za 5 minut, nato speremo.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="3">
<li><strong> Za rastline (proti plesni in za korenine)</strong></li>
</ol>
<p>Odličen je proti glivičnim boleznim, kot so plesni, preprečuje pa tudi gnitje korenin.</p>
<p>Za zalivanje zmešamo 1 čajno žličko 3-odstotnega peroksida za 1 liter vode. Za škropljenje listov pa zmešamo 1 žlica 3-odstotnega peroksida na 1 liter vode.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="4">
<li><strong> Za rane in razkuževanje kože</strong></li>
</ol>
<p>Dobro se obnese tudi za čiščenje manjših ran. <strong>Tako da n</strong>anesemo 3-odstotnoraztopino neposredno na rano, vendar ne prepogosto, ker lahko draži tkivo.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="5">
<li><strong> Za beljenje in odstranjevanje madežev</strong></li>
</ol>
<p>Uporabljamo ga lahko tudi za beljenje perila in odstranjevanje krvnih madežev.Dodamo 100 ml 3-odstotnega peroksida v boben pralnega stroja ali nanesemodirektno na madež.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="6">
<li><strong> Za ustno higieno (ustna voda)</strong></li>
</ol>
<p>Ker uničuje bakterije, ki povzročajo slab zadah, ga uporabljamo za spiranje ustne votline in grgranje. Pomaga pa tudi pri beljenju zob.</p>
<p>Zmešamo 3-odstotni peroksid z vodo v razmerju 1:1 in grgramo 30 sekund, nato ga izpljunemo. Pomembno je, da ga ne pogoltnimo!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Na kaj mora</strong><strong>mo biti pozorni in</strong><strong> paziti?</strong></p>
<p>Pomembno je da vedno uporabljamo pravilno razredčeno razstopino za določen namen (npr. za dom 3-odstotno). Ne uporabljamo ga na občutljivih tkaninah, saj jih lahko pobelimo. Hranimo ga v temnem prostoru, saj ga svetloba hitro razgradi.Nikoli ga ne mešamo s kisom v zaprti posodi, ker tako nastane eksplozivnaperoksiocetna kislina.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Naslovna fotografija: Pexels</em></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/vodikov-peroksid-vsestransko-sredstvo-za-domaco-uporabo/">Vodikov peroksid &#8211; vsestransko sredstvo za domačo uporabo</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Poznavanje principov organske kemije za zdrave rastline</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/poznavanje-principov-organske-kemije-pomaga-bolje-poskrbeti-za-zdrave-rastline/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Horvat Jeromel]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 05 Aug 2025 17:59:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<category><![CDATA[Splošno]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=7024</guid>

					<description><![CDATA[<p>Če želimo razumeti, kako najbolje skrbeti za rastline, nam poznavanje nekaterih principov organske kemije pomaga razumeti, kako rastline ustvarjajo energijo, gradijo tkiva in se odzivajo na okolje. Ne potrebujemo celotnega&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/poznavanje-principov-organske-kemije-pomaga-bolje-poskrbeti-za-zdrave-rastline/">Poznavanje principov organske kemije za zdrave rastline</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Če želimo razumeti, kako najbolje skrbeti za rastline, nam poznavanje nekaterih principov organske kemije pomaga razumeti, kako rastline ustvarjajo energijo, gradijo tkiva in se odzivajo na okolje. Ne potrebujemo celotnega znanja organske kemije, ampak le osnovne pojme, ki so neposredno povezani z življenjem rastlin.</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<ol>
<li><strong> Povezav</strong><strong>a </strong><strong>ogljika </strong><strong>je </strong><strong>osnova vsega življenja</strong></li>
</ol>
<p>Organske molekule (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine) so osnovni gradniki rastlinskih celic.</p>
<p>Ogljik je vezan na vodik, kisik in druge elemente, kar ustvarja strukture, kot so celuloza, lignin in škrob.</p>
<p>Če razumemo, da rastline gradijo celulozo iz glukoze, vemo, da je za njihovo rast nujno, da učinkovito fotosintetizirajo (zadostna svetloba, CO₂, voda).</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="2">
<li><strong> Fotosinteza kot organska reakcija</strong></li>
</ol>
<p>Fotosinteza je v bistvu kemijska reakcija, kjer rastline pretvarjajo CO₂ + vodo + svetlobo → glukozo (C₆H₁₂O₆) + O₂.</p>
<p>Če rastlini primanjkuje svetlobe ali CO₂, bo fotosinteza počasna. Brez dovolj vode se prekine osnovna kemijska reakcija.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="3">
<li><strong> Dušikov</strong><strong>e</strong><strong> spoji</strong><strong>ne </strong><strong>in beljakovine</strong></li>
</ol>
<p>Dušik (N) je ključen za aminokisline in beljakovine, ki gradijo encime in klorofil (zeleno barvilo za fotosintezo).</p>
<p>Pomanjkanje dušika povzroči rumenenje listov in počasno rast.</p>
<p>Razumevanje tega pojasni, zakaj je gnojenje z dušikom (npr. kompost, gnoj, naravna gnojila) ključno.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="4">
<li><strong> Vloga encimov in hormonov</strong></li>
</ol>
<p>Encimi (beljakovine) pospešujejo kemične reakcije, ki podpirajo rast in cvetenje.</p>
<p>Rastlinski hormoni so organske molekule, ki usmerjajo rast in cvetenje.</p>
<p>Razumevanje hormonov nam pove, zakaj obrezovanje ali svetloba vplivata na smer rasti.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="5">
<li><strong>Kislost (</strong><strong>pH</strong><strong>)</strong><strong> in ionska ravnovesja</strong></li>
</ol>
<p>Kislosts (pH) tal določa, koliko hranil (Ca, Mg, Fe) lahko rastlina absorbira.</p>
<p>Organske kisline v tleh vplivajo na razpoložljivost mineralov.</p>
<p>Prekisel ali preveč bazičen substrat blokira dostop do hranil, kar vodi v klorozo (porumenelost listov).</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="6">
<li><strong> Organske kisline in humus</strong></li>
</ol>
<p>Humus je rezultat razgradnje organskih molekul in je poln organskih kislin, ki hranijo rastline.</p>
<p>Kompost in organska gnojila izboljšajo kemijo tal, zadržujejo vodo in hranila.</p>
<p>&nbsp;</p>
<ol start="7">
<li><strong> Vloga maščob in voskov</strong></li>
</ol>
<p>Rastline proizvajajo voskasto prevleko (kutikulo) iz maščob, ki jih ščitijo pred izgubo vode.</p>
<p>Preveč agresivno pranje listov (ali preveč suhe razmere) poškoduje to zaščito.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Če te principe prevedemo v prakso, lahko rečemo, da je ključno, da zagotovimo rastlini sončno svetlobo (za aktivacijo fotosinteze), zagotovimo osnovne gradnike (dušik, ogljik, kalij) z organskimi gnojili in kompostom, vzdržujemopravilno vlažnost in kislost tal ter ne uničujemo zaščitnih organskih slojev listov.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Naslovna fotografija: Pexels</em></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/poznavanje-principov-organske-kemije-pomaga-bolje-poskrbeti-za-zdrave-rastline/">Poznavanje principov organske kemije za zdrave rastline</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakaj psov ne božamo kadar jih je strah?</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/zakaj-psov-ne-bozamo-kadar-jih-je-strah/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Maja Martinuč]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 21 Feb 2023 15:57:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=6810</guid>

					<description><![CDATA[<p>Enako kot radi z objemom in božanjem potolažimo svoje otroke, radi potolažimo tudi svojega psa. To je instinktivna materinska gesta, s katero želimo zaščititi psa, mu nuditi varno zavetje ter&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/zakaj-psov-ne-bozamo-kadar-jih-je-strah/">Zakaj psov ne božamo kadar jih je strah?</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Enako kot radi z objemom in božanjem potolažimo svoje otroke, radi potolažimo tudi svojega psa. To je instinktivna materinska gesta, s katero želimo zaščititi psa, mu nuditi varno zavetje ter okrepiti občutek, da je vse v redu. Vendar kadar je pes prestrašen ali vznemirjen, ga z božanjem žal ne umirimo, vendar njegov strah še podkrepimo. Zakaj?</strong></p>
<p><strong>Za primerjavo, pojdimo najprej k otroku.</strong></p>
<p>Ko potolažimo svojega prestaršenega otroka, se obenem z njim tudi pogovorimo, mu razložimo kaj se je zgodilo ter ga na ta način tudi pomirimo. A zagotovo ste opazili, kadar majhen otrok pade (in se ne poškoduje), najprej pogleda vas, kako se boste ob njegovem padcu odzvali vi, šele nato se nanj odzove sam. V kolikor ga nagovorite s prestrašenostjo in vsem sočutjem do njegovega padca, bo kaj hitro zajokal, saj bo takšno energijo prebral v vašem čustvenem odzivu na njegov padec. Kadar mu daste spodbudo, da je “ujel zajčka” in da naj se pobere in šiba naprej, bo takšen padec lažje sprejel in šel dalje. Včasih je dobro opazovati od daleč, kako se otrok znajde sam ter mu dati možnost lastnega odziva na njegov padec.</p>
<p><strong>Kako pa je pri psih?</strong></p>
<p>S psi težko razrešujemo situacije s pogovorom, zato je enako kot pri otrocih, najbolj pomembna naša energija, naše notranje čustveno stanje ter telesni odziv. V kolikor smo mirni in čustveno stabilni, lažje pomagamo svoji živali preiti iz prestrašenega v bolj umirjeno stanje. Vendar tega ne storimo z božanjem, saj božanje psu sporoča, da ste zadovoljni z njegovim odzivom. Psa ponavadi pobožamo za nagrado ob pohvali, ko nekaj dobro opravi ali ko se z nami umirjeno crklja. Z božanjem potrjujemo želeno vedenje našega ljubljenčka in mu pokažemo svoje zadovoljstvo z njim. V kolikor božate psa kadar je prestrašen, vznemirjen ali reaktiven, mu v resnici prav tako prigovarjate, kako je “priden” in kako zelo ste zadovoljni z njegovim vedenjem, čeprav niste, saj je njegova prestrašenost ali reaktivnost neželeno vedenje, ki ga pri svoji živali ne želite spodbujati, kajne?</p>
<p><strong>Kako torej umirimo svojega psa?</strong></p>
<ul>
<li>Najprej umirimo sebe! V kolikor sta se s svojim pasjim prijateljem skupaj znašla v neprijetni situaciji, potem najprej umirite sebe z globokimi vdihi in izdihi skozi nos, ki jih vmes kratko zadržite, da postopoma umirite utrip svojega srca in se čustveno stabilizirate.</li>
<li>Na psa ne gledamo kot na ubogo žrtev, čeprav se nam lahko hitro zasmili. Vendar bolj kot se nam smili, bolj se odziva na našo energijo in manj postaja čustveno stabilen. Kar pomeni, da bolj kot ga vidimo kot ubogega, bolj bogi bo postajal.</li>
<li>Psa damo na “sedi” ter ignoriramo njegov prestrašen odziv, kar mu bo pomagalo, da samega sebe uravna in se umiri.</li>
<li>V kolikor ga želimo potolažiti s svojo umirjeno bližino, psa ne božamo, vendar svoji roki le položimo na psa in ga umirjamo s pomočjo svoje lastne umirjenosti.</li>
<li>Za umirjanje lahko uporabimo tudi <a href="https://ttouch-slo.weebly.com/ve269-o-metodi.html">T-touch metodo</a>, ki blagodejno vpliva na živčni sistem.</li>
<li>Velikokrat pomaga, da psa sprehodimo in s tem preusmerimo njegovo pozornost.</li>
</ul>
<p>Vsaka od teh metod je lahko ob pravilni izvedbi zelo učinkovita, sami pa začutite in presodite, katera je najbolj primerna in učinkovita za vašega psa v določeni situaciji. Zavedajte pa se, da ste najpomembnejši člen pri prestrašenem psu vi in vaša čustvena naravnanost do vašega psa! V kolikor potrebujete pomoč, pa se obrnite na Pasjo mamo.</p>
<p>Vabljeni k ogledu videoposnetka!</p>
<p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=hNY7lVW8r6c">https://www.youtube.com/watch?v=hNY7lVW8r6c<br />
</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/zakaj-psov-ne-bozamo-kadar-jih-je-strah/">Zakaj psov ne božamo kadar jih je strah?</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kakšne skrbnike/”lastnike” imajo psi radi?  </title>
		<link>https://www.ekologicen.si/kaksne-skrbnike-lastnike-imajo-psi-radi/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Maja Martinuč]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 27 Jan 2023 17:00:31 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=6802</guid>

					<description><![CDATA[<p>Ste se kdaj vprašali kaj si vaš pes od vas najbolj želi in potrebuje?   Zagotovo tisti slasten kos pečenke od nedeljskega kosila! 🙂 ..o tem verjetno ni dvoma, a kakšne&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/kaksne-skrbnike-lastnike-imajo-psi-radi/">Kakšne skrbnike/”lastnike” imajo psi radi?  </a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><span data-contrast="none">Ste se kdaj vprašali kaj si vaš pes od vas najbolj želi in potrebuje? </span><span data-ccp-props="{}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Zagotovo tisti slasten kos pečenke od nedeljskega kosila! <img src="https://s.w.org/images/core/emoji/14.0.0/72x72/1f642.png" alt="🙂" class="wp-smiley" style="height: 1em; max-height: 1em;" /> ..o tem verjetno ni dvoma, a kakšne so njegove resnične potrebe, pa mnogo skrbnikov žal ne ve!</span></p>
<p><span data-contrast="none">S svojimi hišnimi ljubljenčki, temi prelepimi malimi kužki in večjimi psi, smo se spojili v nerazdružljiv odnos prijateljstva, ljubezni in tudi delovnega razmerja, kadar nam s svojim laježem čuvajo hišo. Kot opažam pri svojem delu, je meja med psom in človekom pogosto tako zelo zabrisana, da nastajajo težave v vedenju psa, ker njegove potrebe niso zadovoljene. Skrbniki v veri, da svojemu psu nudijo najboljši kavč, pečenko, crkljanje in druge človeške razvade, v resnici zanemarjajo njegove nujne pasje potrebe, ki so ključ do mirnega in stabilnega psa. </span></p>
<p><b><i><span data-contrast="none">Kaj torej vaš pes potrebuje, da bo notranje miren, srečen in zadovoljen kuža? Tu so njegove PASJE POTREBE: </span></i></b></p>
<ul>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="1" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="1" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">V prvi vrsti potrebuje vašo mirno in stabilno energijo &#8211; STABILNEGA VODJO. Potrebuje skrbnika, ki dela na sebi in ki je čustveno stabilen. Psi so kot otroci &#8211; naše ogledalo in mi se zrcalimo v njih. In kot “pasji starši” moramo biti složni, mirni, jasni in vztrajni, če želimo živeti v harmoniji in vzajemnem odnosu. Ni torej pomembno kaj psu govorimo, pomembno je kaj mu kažemo s svojo energijo.  </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="2" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="2" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Psi so v prvi vrsti živali in to je treba spoštovati! Zavedajte se, da je vaš pes po naravi volk, zato je pomembno, da ga ne počlovečite, saj ima potrebe svojega prednika volka in ne človeka, ne glede na to kako je majhen.</span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="3" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="3" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Pes potrebuje gibanje, gibanje, gibanje! Zmatran pes, je priden pes! Ko pes na sprehodih sprosti svojo odvečno energijo, se sprosti in umiri! Seveda se vsak pes giba po svojih zmožnostih in tiste, ki radi pretiravate, naj opozorim, da je potrebna dobra mera pazljivosti, da ga ne zmatrate preveč! Vendar gibanje je res osnovna pasja potreba in mnogo psov bi se rado gibalo precej več kot jim omogočajo skrbniki. Človek se je čisto preveč zasedel in zaprl v svoje notranje prostore. Vedno manj ima stika z naravo in vedno bolj je v življenju nezadovoljen ter več ima zdravstvenih težav. Zato izkoristite veliko prednost, da imate psa, ter se odpravite ven na vsaj 45 minutne sprehode, dvakrat do trikrat dnevno, odvisno od tega ali imate vrt ali ne. Vaše zdravje vam bo hvaležno! </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="4" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="4" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Za svoje zdravje, predvsem mentalno zdravje, potrebuje(mo) živo naravo, travo, gozdove.. Pes je žival narave in ne zaprtih prostorov, čeprav se je navadil, da mu je notri lepo toplo in udobno, ter da je boljše hodit po asfaltu, da si ne umažeš tačk. :)) </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
</ul>
<p><span data-contrast="none">Psi se oblikujejo po svojih skrbnikih in tako kot jih navadijo, tako se tudi obnašajo, vendar ne pozabite, da to ni naravno vedenje psa! In hoja po trdem asfaltu pušča posledice na sklepih, tako pasjih kot vaših.</span><span data-ccp-props="{&quot;335559685&quot;:720}"> </span></p>
<ul>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="5" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="1" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Enako kot otrok, tudi pes potrebuje jasne meje, nek red in disciplino! Potrebuje vaš jasen in odločen NE, ko nečesa ne sme in tudi POHVALO, ko nekaj dobro opravi! Znotraj doma mora dobro poznati svoje mesto in pomembno je, da ne postane glava družine kateremu ste vsi podrejeni! Pes ima v odnosu s človekom vedno zadnje mesto, kar pa ne pomeni, da je s tem kakorkoli prikrajšan! Le pomeni, da ste </span><i><span data-contrast="none">vi njegov vodja &#8211; on sledi vam in ne obratno</span></i><span data-contrast="none">! Velja za vse družinske člane, vključno z otroki, sicer lahko postane nevarno! </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="6" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="2" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Pomembna je tudi njegova mentalna zaposlitev, pomembno je, da pes razmišlja! To lahko dosežete že z vsakodnevno disciplino, torej da ste vztrajni pri svojih ukazih, ko želite, da gre pes na svoj prostor ali stran od mize in podobno. Lahko pa se z njim igrate pasje igrice, na primer metanje žogice, vlečenje vrvi, delitev priboljškov na način, da kuža nekaj naredi, vam da tačko, se uleže in podobno. </span><i><span data-contrast="none">IGRA je odličen način za vzpostavljanje odnosa med vami in psom.</span></i><span data-contrast="none"> Večina psov je igrivih celo življenje. :)) </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="7" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="3" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Pes potrebuje svoje mesto, svoj osebni prostor v domu, kamor se lahko umakne in ga nihče ne moti, saj tudi on potrebuje svoj mir, da se regenerira. Tako ga je tudi lažje odmakniti stran od mize ali iz določenih prostorov, kadar ne želite njegovega vstopa. </span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
<li data-leveltext="" data-font="Symbol" data-listid="8" data-list-defn-props="{&quot;335552541&quot;:1,&quot;335559684&quot;:-2,&quot;335559685&quot;:720,&quot;335559991&quot;:360,&quot;469769226&quot;:&quot;Symbol&quot;,&quot;469769242&quot;:[8226],&quot;469777803&quot;:&quot;left&quot;,&quot;469777804&quot;:&quot;&quot;,&quot;469777815&quot;:&quot;multilevel&quot;}" aria-setsize="-1" data-aria-posinset="4" data-aria-level="1"><span data-contrast="none">Potrebuje tudi vašo nežnost in crkljanje, kadar je temu naklonjen! Če mu ne paše, ga ne silite v to, prav tako pa je potrebno, da se zavedamo, da je crkljanje nagrada! Pohvala in crkljanje sodita v vaš vsakdan, vendar nikar jih ne božajte takrat, kadar počnejo neumnosti ali druge neželene stvari! (O tem več v naslednjem članku. <img src="https://s.w.org/images/core/emoji/14.0.0/72x72/1f642.png" alt="🙂" class="wp-smiley" style="height: 1em; max-height: 1em;" /> )</span><span data-ccp-props="{}"> </span></li>
</ul>
<p><span data-contrast="none">To so potrebe vašega psa! Če želite osrečiti svojega psa, zgraditi z njim tesen in stabilen odnos, ki bo temeljiv na zaupanju in medsebojnem spoštovanju, potem poskusite v vajino življenje vpeljati zgoraj zapisane smernice/predloge, ki vam bodo spremenili pogled na psa in predvsem odnos z njim na bolje. </span><span data-ccp-props="{}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Vabljeni k ogledu videoposnetka! </span><a href="https://youtu.be/QUsR1ltrcL0"><b><span data-contrast="none">Kakšne skrbnike imajo psi radi? / Prave pasje potrebe</span></b></a><span data-ccp-props="{}"> </span></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/kaksne-skrbnike-lastnike-imajo-psi-radi/">Kakšne skrbnike/”lastnike” imajo psi radi?  </a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako ustrezno poskrbeti za svojo varnost &#8211; videoseminar</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/kako-ustrezno-poskrbeti-za-svojo-varnost-videoseminar/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Petar Prikratki]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 07 Dec 2022 20:42:30 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dogodki]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=6718</guid>

					<description><![CDATA[<p>Kaj je to varnost? Kakšna je definicija varnosti? Kaj pomenijo posamezne oblike varnosti? Ali smo zares varni? Ali lahko vplivamo na varnost sebe in svojih najbližjih? Kako lahko vplivamo preko&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/kako-ustrezno-poskrbeti-za-svojo-varnost-videoseminar/">Kako ustrezno poskrbeti za svojo varnost &#8211; videoseminar</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Kaj je to varnost? Kakšna je definicija varnosti? Kaj pomenijo posamezne oblike varnosti? Ali smo zares varni? Ali lahko vplivamo na varnost sebe in svojih najbližjih? Kako lahko vplivamo preko ene oblike varnosti na vse oblike varnosti? Zakaj je finančna pismenost ključna za našo varnost? Kaj so osnovne tri kategorije sredstev, ki tvorijo naše premoženje in zakaj je pomembno vedeti za njih in jih poznati? Kaj je finančna varnost in kako jo dosežemo?</strong></p>
<p>Nahajamo se v zares zanimivih časih, ko se spreminja svetovni red in šahovske figure na svetovni igralni mizi spreminjajo svoje pozicije, ki smo jih bili vajeni do sedaj. Zato postaja vse bolj pomembno, da poskrbimo za svojo varnost, posebej če si majhen. In vsak od nas je kot posameznik majhen.</p>
<p>V preteklosti smo si pogosto iluzorno domišljali, da nam država, kralj, cerkev, neka sila nad nami, lahko zagotovi varnost, ki bo dobra za nas in okolico, če ji zaupamo. Kaj pa se danes dogaja, ko se sredi kaotičnih informacij iz medijev, ki so enako glasni kot jumbo plakati ob glavnih cestah večjih slovenskih mest, slišijo razno razne obljube, ki pa so bile že ničkolikokrat prelomljene in neizpolnjene.</p>
<p>Smo kot zaljubljene neveste, ki nas naš ljubljeni vara in vara. Mi pa še kar vztrajamo v odnosu in verjamemo, da se bo nekaj spremenilo. Pa se bo? Nekoč je nekdo rekel: »Če vedno ponavljaš enaka dejanja, ne pričakuj drugačnih rezultatov.« Zakaj jih mi?</p>
<p>Veste kaj sem se skozi leta naučil, da tisto kar je zelo glasno in kar zija z jumbo plakatov gotovo ni dobro zame. Običajno gre za še eno reč, ki mi jo ponujajo, a je v resnici ne potrebujem. Tiste prave informacije, zares koristne in vredne pa nikoli ne pridejo tako zlahka. Za takšne informacije se moram bolj potruditi. Vzeti si moram čas in kaj prebrati, prelistati, pobrskati, prisluhniti in si vzeti čas. Kajti nekatere koristne informacije zahtevajo tvoj čas in pozornost, saj jih je težko servirati kot pokovko ali mehurčkasto pijačo kateregakoli globalnega branda.</p>
<p>Zato sem pripravil video seminar, v katerem sem se dotaknil raznih tem varnosti, predvsem pa sem se skušal osredotočiti na to kako lahko sami povečamo svojo varnost.</p>
<p>Vabljeni k ogledu brezplačnega video seminarja, kjer boste izvedeli več na temo varnosti.</p>
<p><iframe loading="lazy" title="Video seminar o varnosti" width="1160" height="653" src="https://www.youtube.com/embed/ReAfOz0myYc?feature=oembed" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen></iframe></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/kako-ustrezno-poskrbeti-za-svojo-varnost-videoseminar/">Kako ustrezno poskrbeti za svojo varnost &#8211; videoseminar</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Okolju prijazna novoletna jelka: naravna živa, umetna ali izposojena?</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/okolju-prijazna-novoletna-jelka-naravna-ziva-umetna-ali-izposojena/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Horvat Jeromel]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 07 Dec 2022 10:10:38 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=6695</guid>

					<description><![CDATA[<p>Novoletna jelka ali božično drevesce je obvezna popestritev decembrskega vzdušja. A ob tem se vse več ljudi zaveda, kako ta naša navada vpliva na naš planet. Zato se bolj okoljsko&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/okolju-prijazna-novoletna-jelka-naravna-ziva-umetna-ali-izposojena/">Okolju prijazna novoletna jelka: naravna živa, umetna ali izposojena?</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Novoletna jelka ali božično drevesce je obvezna popestritev decembrskega vzdušja. A ob tem se vse več ljudi zaveda, kako ta naša navada vpliva na naš planet. Zato se bolj okoljsko ozaveščeni sprašujemo, kako ravnati, da bomo čim manj obremenili naše okolje. In na voljo imamo kar nekaj možnosti.</strong></p>
<p><strong>Živo naravno božično drevo</strong></p>
<p>Naravna smrečica ima svoj čar, saj nas razveseljuje tudi s svojim vonjem in prijetnim občutkom. Sicer najboljša možnost je, da nabavimo takšno, ki je posajena kar neposredno v zemlji oz. cvetličnem loncu. Za razliko posekane smrečice, ki jo sicer lahko na koncu odlično recikliramo, a vseeno terja svoj davek, ker zahteva ogromno količino posekanih drevesc. Poleg tega je slabost posekane smrečice, da ji začnejo dokaj hitro masovno odpadati iglice, kar ni ravno zabavno za pospravljanje.</p>
<p>Če pa se odločimo za naravno smrečico v zemlji, je najbolje, da jo po koncu božično-novoletnega razpoloženja prestavimo ven, kjer jo imamo lahko kot zunanjo okrasno rastlino še naprej v loncu. (Pomembno je, da jo pred tem za teden ali dva postavimo v kakšen neohlajen notranji prostor, da ne bi bila temperaturna razlika prevelika.) Lahko pa jo tudi posadimo. Če pa nimamo svojega vrta, pa jo še vedno lahko podarimo prijateljem z vrtom. To je res odlična možnost, ki pomaga, da vedno znova sadimo nova drevesa in vzdržujemo ravnovesje s tistimi, ki jih je treba posekati zaradi lubadarja ali drugih tegob.</p>
<p><strong>Umetna smrečica</strong></p>
<p>Dandanes so tudi umetne smrečice že zelo estetske in na nek način tudi zelo praktične za uporabo. Tudi na umetno smrečico lahko gledamo kot okoljsko prijazno, saj s tem preprečimo sekanje naravnih drevesc. Seveda to velja, če jo enkrat kupimo in jo nato ohranimo več desetletij. Težava pa lahko nastane, če si vsako leto umislimo novo, bolj modno, medtem ko stare odlagamo na smetišče. V tem primeru nismo najbolj okolju prijazni.</p>
<p><strong>Izposoja novoletne jelke</strong></p>
<p>Odlična možnost je tudi izposoja novoletne jelke, kot je tudi v tujini zelo pestra izbira in hkrati inovativna poslovna priložnost. Pri nas je ta možnost na voljo pri <a href="http://www.zeleno-drevo.si/">Zelenem drevesu</a> (kontakt Matic Senica 031 514 341). To je zelo dobrodošla in primerna rešitev za novoletno okrasitev doma.</p>
<p><strong>Umetniška kreativna dekoracija malo drugače</strong></p>
<p>Pri nas doma pa zadnjih nekaj let prakticiramo tudi nekoliko drugačno, abstraktno in kreativno dekoracijo, ki je zelo preprosta. Ta ideja nam je tako prirasla k srcu, da jo uporabljamo že kar nekaj let. Na enem od decembrskih sprehodov se spomnemo in naberemo nekaj lepih odpadlih vej. Doma jih damo v vazo ali jih založimo s kamni v lonec, da stabilno stojijo. Nato pa okoli njih ovijemo le novoletne lučke. In ko jih prižgemo, vse skupaj izpade kot domiselna, sodobna, minimalistična božična dekoracija.</p>
<p><strong>Kakšna pa je vaša najljubša decembrska dekoracija, ki vam pričara božično-novoletno vzdušje?</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Naslovna fotografija: Pexels</em></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/okolju-prijazna-novoletna-jelka-naravna-ziva-umetna-ali-izposojena/">Okolju prijazna novoletna jelka: naravna živa, umetna ali izposojena?</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Nov trend na podeželju &#8211; priseljevanje vse več ljudi z drugačno logiko</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/nov-trend-na-podezelju-priseljevanje-vse-vec-ljudi-z-drugacno-logiko/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Anja Horvat Jeromel]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 23 Jul 2021 13:31:19 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<category><![CDATA[Kolumna]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=5099</guid>

					<description><![CDATA[<p>Že nekaj časa se na deželo seli vse več ljudi z nepodeželsko logiko. To so ljudje, ki so pogumni, inovativni, povezani z življenjem in naravo, preprosti, srčni, z odprto zavestjo&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/nov-trend-na-podezelju-priseljevanje-vse-vec-ljudi-z-drugacno-logiko/">Nov trend na podeželju &#8211; priseljevanje vse več ljudi z drugačno logiko</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Že nekaj časa se na deželo seli vse več ljudi z nepodeželsko logiko.</p>
<p>To so ljudje, ki so pogumni, inovativni, povezani z življenjem in naravo, preprosti, srčni, z odprto zavestjo in pripravljeni na osebno rast. Slediti želijo svojemu srcu in sodelovati z naravo, pa četudi to pomeni, da bodo morali krepko iz svoje cone udobja.</p>
<p><strong>Navadno so to ljudje, ki so zaradi neke težke življenjske izkušnje začeli ceniti pristnost, naravnost in življenje v pravem pomenu besede.</strong></p>
<p><iframe loading="lazy" title="Na podeželje vse več ljudi z nepodeželjsko logiko" width="1160" height="653" src="https://www.youtube.com/embed/FaTvS666nQU?feature=oembed" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen></iframe></p>
<p>So se pa ob tem tudi <strong>od-učili vsega priučenega v zadnjih desetletjih s strani korporativne znanosti</strong> (usmerjene zgolj na dobiček, ki so ga najlažje dosegali z igranjem na človeško težnjo po udobju). Znova pa so se <strong>naučili starih znanj naših prednikov, ko so ti znali še preživeti praktično neodvisno od obstoječe sistemske infrastrukture</strong> (elektrike, wi-fi-ja, mestnega vodovoda, mestne kanalizacije&#8230;).</p>
<p>To so bili še <strong>časi, ko se še ni govorilo o ekoloških onesnaževanjih ali ekoloških katastrofah</strong>. To so bili časi, ko so kmetje praktično vse uporabili na nek način ail reciklirali. A to znanje so povozile (dez)informacije (kvazi novo, sodobno znanje novonastajajočih korporacij, ki je bilo v resnici zavajanje, saj kaj drugega bi pa lahko bilo, če je škodilo tako posameznikom, kot družbi in planetu).</p>
<p>In tega &#8216;novega znanja&#8217; se je navzela tudi večina kmetov, ki je težila predvsem k temu, da si čim bolj olajšajo delo. <strong>S čimer sicer ni nič narobe, le da mora v enačbi ostati tudi parameter, da si delo olajšamo, a hkrati s kemičnimi pripravki ne ogrozimo zdravja zemlje in ljudi.</strong> Ker to posledično zahteva še več pripravkov. Kar naredi še več škode. Tako da se na koncu znajdemo v začaranem krogu iz katerega je vse težje izstopiti.</p>
<p>Čeprav smo še vedno lahko pošteno hvaležni vsem, ki so ostali na področju kmetovanja in skrbeli za zemljo. A morda je čas, da <strong>združimo moči in skupaj vpeljemo nadgradnjo obstoječih praks in znanj, s tistimi starimi bolj trajnostmimi.</strong></p>
<p><strong>Če kdaj, potem je čas zdaj, ko smo se znašli na vrhuncu globalnega sovražnega gospodarskega prevzema!</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/nov-trend-na-podezelju-priseljevanje-vse-vec-ljudi-z-drugacno-logiko/">Nov trend na podeželju &#8211; priseljevanje vse več ljudi z drugačno logiko</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Tudi Slovenci aktivni v prizadevanjih za trajno embalažo ob svetovnem dnevu rinfuze</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/tudi-slovenci-aktivni-v-prizadevanjih-za-trajno-embalazo-ob-svetovnem-dnevu-rinfuze/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Ekologičen]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 15 Jun 2021 17:46:53 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dogodki]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=5039</guid>

					<description><![CDATA[<p>Da se vse več ljudi zaveda pomena zmanjševanja enkratne embalaže in povečevanja uporabe trajne embalaže, kaže tudi dejstvo, da smo dobili svetovni dan rinfuze ali refill day (kot se takšno okolju&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/tudi-slovenci-aktivni-v-prizadevanjih-za-trajno-embalazo-ob-svetovnem-dnevu-rinfuze/">Tudi Slovenci aktivni v prizadevanjih za trajno embalažo ob svetovnem dnevu rinfuze</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Da se vse več ljudi zaveda pomena zmanjševanja enkratne embalaže in povečevanja uporabe trajne embalaže, kaže tudi dejstvo, da smo dobili svetovni dan rinfuze ali refill day (kot se takšno okolju prijazno ravnanje imenuje). In jutri, v sredo, 16. junija, se bodo v Sloveniji prvemu dnevu rinfuze pridružili tudi Ekologi brez meja. Namen tega okoljskega dne je dodatno povečevanje uporabe trajne embalaže z možnostjo ponovnega polnjenja pri vse večjemu številu potrošnikov.</strong></p>
<p>Dan rinfuze, ki se letos prvič širi na mednarodno raven, so zasnovali v organizaciji City to Sea. Britanski okoljevarstveniki so zaslužni tudi za mobilno aplikacijo Refill app, ki posameznikom omogoča življenje z manj odpadki in prispeva k zmanjšanju plastičnega onesnaževanja. Ob dnevu rinfuze so Ekologi brez meja v aplikacijo prispevali prve podatke, ki Slovenijo umeščajo na zemljevid ponovne uporabe, kar bo olajšalo nakupne in vedenjske odločitve tako domačim kot tujim uporabnikom.</p>
<p>S pomočjo brezplačne aplikacije bo od 16. junija dalje mogoče pridobiti informacije o lokacijah trgovin, ki ponujajo izdelke brez embalaže, javnih pitnikih in gostinskih obratih, kjer je mogoč nakup hrane in pijače z lastno embalažo. Vir podatkov za Slovenijo je portal Ekologov brez meja<u>, </u>Manj je več. Slovenski okoljevarstveniki tudi sicer skrbijo za mapiranje lokacij, pridobivanje podatkov ter povezovanje in spodbujanje podjetnikov k omogočanju trajnostnih nakupnih odločitev. Slednji so s podpisom zaveze in sodelovanjem z video predstavitvami podprli tudi evropsko kampanjo We choose reuse, ki pod okriljem mreže Break Free From Plastic spremlja prvi svetovni dan rinfuze.</p>
<p>Ekologi brez meja skupaj s kolegi iz tujine še posebej na ta dan posameznike spodbujajo k pomoči pri mapiranju lokacij ponovne uporabe, trajnostnim nakupnim odločitvam in objavi fotografij na družbenih omrežjih ter podpori kampanji We Choose Reuse, ki so se ji pridružile tudi nekatere slovenske občine.</p>
<p>Samo množica ozaveščenih posameznikov lahko doseže premike tako pri proizvajalcih kot odločevalcih. Pobude aktivnih slovenskih državljanov so privedle že do marsikatere odgovorne odločitve, pobudniki akcije pa so prepričani, da bo s svetovnim dnem rinfuze, ki letos poteka pod geslom “vrnimo ponovno uporabo v naš vsakdan”, takšnih premikov še več.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Fotografija: Laura Mitulla, Unsplash</em></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/tudi-slovenci-aktivni-v-prizadevanjih-za-trajno-embalazo-ob-svetovnem-dnevu-rinfuze/">Tudi Slovenci aktivni v prizadevanjih za trajno embalažo ob svetovnem dnevu rinfuze</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ko ekstremno varovanje povzroča propad tega, kar varujemo</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/ko-ekstremno-varovanje-povzroca-propad-tega-kar-varujemo/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Miha Koprivnikar]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 15 Apr 2021 09:23:17 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=4860</guid>

					<description><![CDATA[<p>Obstajata dva javna interesa; ohranjanje narave in dolgoročen obstoj kmetij,  ki mejijo na zavarovane gozdove.  V idealnih razmerah se lahko interesa dopolnjujeta, a v smrekovih gozdovih, zaradi podlubnikov, nastane problem.&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/ko-ekstremno-varovanje-povzroca-propad-tega-kar-varujemo/">Ko ekstremno varovanje povzroča propad tega, kar varujemo</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Obstajata dva javna interesa; ohranjanje narave in dolgoročen obstoj kmetij,  ki mejijo na zavarovane gozdove.  V idealnih razmerah se lahko interesa dopolnjujeta, a v smrekovih gozdovih, zaradi podlubnikov, nastane problem. Varovanje narave je skupen javni interes, toda obstajajo različni pogledi na to, kako in pred kom varovati kulturno krajino.</strong></p>
<p>Trenutno se varujemo pred virusom in se bojimo da se širi, tako zaradi zdravstvenih kot gospodarskih posledic. Virusa se bojimo povsod, brez da bi naredili eko vasice, kjer se ljudje ne bi cepili in bi proučevali, kaj se zgodi v tem primeru. Pri gozdovih je seveda drugače, saj narava in podlubnik naredita svoje. Pri zavarovanih smrekovih gozdovih, ki niso na naravnih rastiščih, je jasno, kaj se bo zgodilo. Študij ne rabimo. Podlubniki se bodo preveč namnožili in ostale bodo le smrekove sušice. V pasu okoli tega rezervata pa bodo napadena drevesa posekana. Počasi se bodo drevesa podrla in ne bi priporočal sprehoda skozi tak gozd v vetru čez nekaj let. Lepega gozda, kar je bil namen zavarovati, ravno zaradi zavarovanja (negospodarjenja) ne bo več.  Nastaja paradoks, da varovanje povzroči propad tega, kar smo želeli zavarovati.</p>
<p>To je podobno kot če bi hišo brez strehe zavarovali tako, da bi prepovedali delati novo streho. Tudi ruševine so lepe. Prav tako bo tudi podrt gozd zame nekaj posebnega, bo lep in zanimiv. Drugi, predvsem domačini, pa se bodo zgražali in videli škodo v milijonih evrov. A narava se bo iz goznih ruševin ponovno obnovila in zelo zanimivo bo proučevati naravno sukcesijo.</p>
<p><strong>Ravnovesje med ekstremnim varovanjem narave in dopuščanjem naravnega razvoja</strong></p>
<p>Toda ali rabimo 30 takih primerov ali pa le nekaj, ne vem. Za proučevanje sigurno ne. Toliko kadra in financ ni. Naravne rezervate se lahko ustanovi na novo ali pa kje raje zavarujemo namesto nestabilnega smrekovega kak drug stabilen gozd, ki bo zaradi zavarovanja ostal gozd. Pol stoletja stara ideja, da podlubnik nad 1000 metrov nadmorske višine ne more delati škode, je ostala v preteklosti, tako kot 2 stopinji hladnejši planet.</p>
<p>Iz obligacijskega razmerja je Slovenija odgovorna za škodo, ki nastaja iz posledic zavarovanja. Javni interes je, da se denarja ne razsipa za nekaj, kar ne bi bilo potrebno, in sosednji lastniki so upravičeni do nadomestila za škodo, ki jim je povzročena.</p>
<p>Vsi slovenski gozdovi izpolnjujejo tudi ekološko in socialno funkcijo, seveda tudi gospodarsko, tu in tam pa nekaj površin prepustimo naravnemu razvoju. Toda vsekakor je najbolje, da prepustimo naravi tak gozd, ki je avtohton. Druga naravovarstvena logika, ki prihaja iz tujine pa je, da striktno zavarujemo 10 odstotkov površin, tudi nenaravnih, na ostalih pa delamo, kar nam je volja. Ta miselnost se na žalost krepi tako pri zelenih kot pri lastnikih. <strong>Če bo varovanje narave ekstremno, bodo ekstremne tudi zahteve po lastninskih pravicah.        </strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Foto Unsplash</em></p>
<p><em>Komentarji izražajo izključno osebna stališča avtorjev, ki niso nujno tudi stališča uredništva portala Ekologičen! </em></p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/ko-ekstremno-varovanje-povzroca-propad-tega-kar-varujemo/">Ko ekstremno varovanje povzroča propad tega, kar varujemo</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Vabilo k zavestnemu ustvarjanju naše vizije</title>
		<link>https://www.ekologicen.si/vabilo-k-zavestnemu-ustvarjanju-nase-vizije/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Andreja Cepuš]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 25 Mar 2021 12:09:58 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Dogodki]]></category>
		<category><![CDATA[Dom in okolje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.ekologicen.si/?p=4804</guid>

					<description><![CDATA[<p>Naš glas ima več kot le Pesem. Ima sposobnost ustvarjanja Podob. V tem odkriva pozabljeno znanje, modrost in najmočnejšo silo v vesolju – našo sposobnost aktivacije ustvarjalnih predstav. V resnici&#8230;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/vabilo-k-zavestnemu-ustvarjanju-nase-vizije/">Vabilo k zavestnemu ustvarjanju naše vizije</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Naš glas ima več kot le Pesem. Ima sposobnost ustvarjanja Podob. </strong>V tem odkriva pozabljeno znanje, modrost in najmočnejšo silo v vesolju – našo sposobnost aktivacije ustvarjalnih predstav. V resnici nam je &#8216;podoboslovje&#8217; ves čas vsem na očeh: vidimo, da je naša realnost okoli nas polna nekih podob, ki se nam vpisujejo v podzavest in vplivajo na naše misli ter posledično celice v telesu in nazadnje delovanje v vsakdanu. Več ko ji namenimo pozornosti, močnejša postane podoba. <strong>Torej – kaj si želimo videti okoli sebe?</strong></p>
<p><strong>Danes je življenjsko potrebno, da delujemo skladno s svojimi srčnimi stremljenji. </strong>Kar pomeni tudi to: ko ustvarjamo Vrt Ljubezni, ko ustvarjamo deželo, v kakršni si resnično želimo živeti &#8211; in rekla bi, da se vse članice in člani Pobude Glas Slovenk strinjamo, da si želimo žive, zdrave, zelene, plodne, harmonične in radostne dežele ter njenih ljudi &#8211; moramo to podobo dežele hraniti s svojimi mislimi, besedami in dejanji. Sicer nismo veliko naredili.</p>
<p>To verjetno pomeni, da vstopamo tudi v neznano področje, kjer pokrajina še ni izoblikovana, kar pa pomeni, da bomo morali spremeniti nekaj svojih navad, vsakodnevne rutine, prepričanj in zagotovo še kaj. Brez tega namreč ne bo nič, pa če si še tako želimo. V tem delovanju je ključnega pomena tudi to, da prevzamemo odgovornost &#8211; zase, za svoj delček/doprinos v skupnost in za svoj košček narave. <strong>Potrebna je samoiniciativnost, proaktivnost in zrelost za modre korake. Vsak dan. Čez svojo cono udobja, čez meje poznanega. Naša dežela se ne bo prebudila ali zgradila sama od sebe, temveč bo prebujena skozi naša prebujena srca, glasove, misli, delovanje.</strong></p>
<p><strong>V Pobudi Glas Slovenk se lahko sproti učimo, kaj to pomeni, kajti namenjena je IZKLJUČNO grajenju/ustvarjanju podobe Vrta Ljubezni po naši srčni meri.</strong>In zato namenja fokus samo sem ter vabi, da vsak/a v to doprinese svojo pravo naravo &#8211; glasu, delovanja, proaktivnosti. A vse samo in izključno v skladu čistosti energije, ki zaliva, hrani in ustvarja podobo Slovenije, kot si jo želimo.</p>
<p><strong>Ko pojemo, pojemo z mislimi usmerjenimi v to podobo naše dežele &#8211; srčno, zdravo, zeleno, samozavestno, modro in radostno.</strong></p>
<p><strong>Zdaj je čas, da poleg petja, uporabimo svoje glasove/misli tudi ZAVESTNO VSAK DAN, s fokusom prav na &#8216;ustvarjanje PODOBE SLOVENIJE PO NAŠI SRČNI MERI&#8217;. </strong></p>
<p><strong>Kaj to pomeni in kako se lotiti?</strong></p>
<p><strong>PREDLAGAM IN VABIM DA:</strong></p>
<ul>
<li><strong>VSAK DAN vsak/a od nas nameni 15 minut zavestnemu usmerjanju misli v PODOBO NAŠE DEŽELE po srčni meri.</strong>Predlagam, da to počnemo vsako jutro, npr. med 6.00 in 6.15 uro, če pa ne morete takrat, pa kadarkoli čez dan &#8211; takrat, ko vam najbolj ustreza. Če ne morete 15 minut, je dovolj tudi 5 minut. POMEMBNO je, da se v tem času umirite, popolnoma osredotočite na VRT LJUBEZNI (torej na našo deželo) in v mislih začnete ustvarjati / barvati PODOBO, kot jo čutite, da je tista naša, srčna prava.</li>
<li><strong>KAKO?</strong><strong>Zavrtite in poženite svoje misli: </strong>kako se čutite, ko vstopite v Slovenijo, ki je zdrava, zelena, kjer vladata harmonija in mir, kjer so vode čiste in bistre kot kristal, kjer so gozdovi bujni, kjer so ljudje radostni, kjer je pridelek domač, organski, kjer se zbiramo ob ognju, si pripovedujemo zgodbe o lepoti življenja, itd, itd, itd&#8230;vsak/a ima svojo podobo zdrave države. Rišite jo v mislih in zraven lahko mrmrate ali pojete pesem Moja dežela. Po želji.</li>
</ul>
<p>Potopite se v to podobo z vsemi čuti. Čutite, kako se počutite ob tem, kakšna je pokrajina, kdo je z vami ali okoli vas, kako izgleda vaš vrt, kako so gozdovi, kakšnega okusa je hrana v Sloveniji, kaj počnejo otroci, kako izgledajo šole, kako je čutit občutek živeti v tem, kakšne barve so okoli vas, kakšen je občutek v srcu, kako se lahko dotaknete te podobe? Kakšni so odnosi med ženskami in moškimi, kako upravljamo s to deželo? Skratka &#8211; namenite ves fokus in vse misli, lahko tudi glas in vse občutke v ustvarjanje te, polnovredne podobe nove resničnosti v kateri želimo živeti.</p>
<p>15 minut VSAK DAN. (ali 5 minut ali kakor čutite). Svobodno, a bodimo res disciplinirane/i &#8211; naj bo to RES VSAK DAN. ZAVESTNO. Če ne gre zjutraj, pa zvečer ali čez dan. Verjamem, da nas bo GLAS vodil in bo vsak dan VRT LJUBEZNI pridobival jasnejšo podobo. Ne le jasnejšo, naj nas popolnoma prevzame, naj se utelesi v vsaki naši celici. Naj nas vodi v nova pogumna dejanja v vsakdanu.</p>
<ul>
<li><strong>OB ZAKLJUČKU vsak dan</strong>: vesela bom, če <strong>podelite v skupini</strong>tukaj, kaj ste videli/e, kako ste se počutile ob tem ustvarjanju, kakšni občutki so vas zajeli, kakšne barve, kakšne slike, kakšni uvidi? S tem bomo namenil/e košek za koščkom več v skupno VIZIJO SLOVENIJE po naši srčni meri. Vsak/a bo zagotovo v njej našla svoj prostor pod soncem in smisel svojega doprinosa.</li>
</ul>
<p><strong>Dajmo videti, kam lahko pridemo in kam se lahko premaknemo, če delujemo v smer tistega, kar si zares želimo!</strong></p>
<p><strong>Naj nas naše ustvarjalne predstave vodijo v novo resničnost, kajti te bodo povedle naša dejanja v pravo smer. Stopamo na pot, ki je še ni videti, je pa tu in naše ustvarjalne predstave jo bodo pomagale ustvariti in nam jo prikazati pred oči. S tem razvijamo svojo intuicijo, sposobnost branja informacij iz polja ljubezni, krepimo svoj miselni ustroj in naravnavamo kompas v smer Srca.</strong></p>
<p><strong>SMO ZA? ZAČNEMO JUTRI, na 25. marec, PRAV? </strong>Več nas bo zavestno usmerjalo misli v to podobo, močnejši bo naš VRT LJUBEZNI. In potem tako vsak dan.</p>
<ol start="23">
<li>aprila pa spet zapojemo na ves glas in ob tem še posadimo drevo. Potem pa dalje.</li>
</ol>
<p><strong>Čas nas zahteva v celoti in Glas Slovenk zmore takšne predstave tudi uresničiti!</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si/vabilo-k-zavestnemu-ustvarjanju-nase-vizije/">Vabilo k zavestnemu ustvarjanju naše vizije</a> appeared first on <a rel="nofollow" href="https://www.ekologicen.si">Ekologičen</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
