Ampak resnica je podobna kot pri telesu, da se um ne ‘pokvari’ čez noč.

Preobremenjen postane počasi. Zaradi načina razmišljanja, odnosa do sebe, okolja, v katerem živimo, in navad, ki jih vsak dan ponavljamo.

Miren um ni nekaj, kar enkrat za vselej dosežemo, ampak je naložba, v katero moramo vsak dan vlagati.

1. Um je orodje, ne gospodar

Največji problem je, da večina ljudi verjame vsaki misli, ki se pojavi.

Zato je največji premij, kar se ga lahko naučiš, da začneš misli opazovati, namesto da jih avtomatsko sprejmeš kot resnico. S tem nastane prostor, med mislijo in izbiro. Kar pa prinese neizmerno svobodo.

Potem se misel iz ukaza preobrazi v signal, ki pride in gre.

To lahko treniraš skozi zelo preprosto vsakodnevno prakso: nekaj minut na dan samo sediš in opazuješ, kaj se pojavi(brez popravljanja, analiziranja). Samo opazuješ.

2. Misli oblikujejo realnost (mentalna dieta)

Možgani so plastični. Dobesedno se spreminjajo glede na to, kaj vsak dan ponavljamo.

Če treniraš kritiko, boš postal bolj kritičen. Če treniraš hvaležnost, boš začel opažati več dobrega.

Pri tem ne gre za “pozitivno razmišljanje”, ampak za trening možganov.

Zelo preprosta navada, ki ti lahko izboljša življenje je, da vsak dan zapišeš tri stvari, ki so ti šle dobro. S tem dobesedno treniraš svoj um, kam naj usmerja pozornost.

3. Telo in živčni sistem sta osnova za miren um

Velik del mentalnega nemira sploh ne prihaja iz glave, ampak se skriva v telesu.

Če si neprespan, pod stresom, če telo nima osnovnih hranil, bo tudi um nemiren. Zato je umirjen um zelo pogosto posledica dobro preskrbljenega telesa.

To rešimo zelo preprosto: da poskrbimo za spanje, prehrano, maščobe za možgane (omega-3), magnezij za živčni sistem. To je temelj, na katerem se uredi ostalo.

4. Čustva so signal, ne sovražnik

Veliko ljudi poskuša čustva potlačiti. Ampak s tem čustva ne izginejo, samo postanejo glasnejša.

Vsako čustvo ima svoj namen. Strah kaže na večjo potrebo po varnosti. Jeza pogosto pokaže, da so bile prestopljene meje oz. niso bile zadovoljene naše potrebe.

Čustva lahko reguliramo na zelo nepričakovan nači: tako da čustvo poimenujemo, v stilu:  čutim jezo, čutim strah. S tem aktiviramo del, ki omogoča regulacijo in nekaj v možganih se zares umiri, ko dobimo razumevanje in gremo na ta način ven iz avtomatizirane reakcije.

5. Mentalna higiena je kot umivanje zob

Zob ne umivamo le enkrat na teden. Zakaj bi potem um čistil samo, ko je že preobremenjen?

Misli se nabirajo, prav tako obremenitve. Če jih ne sprostimo, ostanejo v sistemu.

Zelo učinkovita praksa je najbolj preprost mentalni reset: zvečer vzemi papir in napiši vse, kar ti hodi po glavi (brez strukture). Samo da daš ven iz svojega sistema.

6. Stik z naravo zdravi živčni sistem

Sprehod v naravo je prav tako odlična regulacija. Saj v naravi živčni sistem preklopi iz stanja ‘boj ali beg’ v stanje umiritve. Kortizol se zmanjša in dihanje se upočasni.

Zato ni naključje, da se ljudje po sprehodu počutijo bolje.

In trening je znan: dovolj je 20-minutni sprehod, brez cilja, samo opazovanje zvokov, svetlobe, gibanja…

7. Um potrebuje radovednost, ne le produktivnost

Če je um ves čas usmerjen samo v rezultate, začne stagnirati. Radovednost pa odpira nove povezave. Dobesedno ustvarja nove nevronske poti.

Ni treba veliko. Dovolj je učenje nove veščine, kot je risanje, igranje instrumenta, reševanje ugank…

Podajmo se v neko novo aktivnost ali hobi, ki nas veseli, in kjer ni potrebe po učinkovitosti, ampak se poveča naša prisotnost v trenutku.

8. Tišina in ‘mentalni post‘

Danes je največji problem preobremenjenost z informacijami. Možgani nimajo časa, da predelajo, kar so že dobili. Zato je tišina postala nujna.

Veliko ljudi to dojema kot izgubo časa, a to je pomemben del, kjer se zgodi integracija ali prebavljanje zaužitih informacij.

Zato to treniramo, da vsak dan vsaj 30 minut preživimo brez ekrana, brez inputa, samo naša prisotnost v prostoru.

9. Sočutje do sebe je vrhunsko zdravilo za živce

Največji stres pogosto ne prihaja od zunaj, ampak iz odnosa do sebe. Samokritika ustvarja konstantno napetost v živčnem sistemu.

To treniramo v situacijah, ko se nam nekaj ne izide, da se takrat ustavim in si postavimo preprosto vprašanje: kaj bi rekel prijatelju v tej situaciji? In potem to rečemo sebi. S tem se najbolje samoreguliramo.

10. Zdravi odnosi so osnova za zdrav živčni sistem

Človek ni narejen za izolacijo. Kakovostni odnosi niso samo super teoretična ideja, ampak so biološka potreba.

Dober pogovor, občutek varnosti, povezanost neposredno vplivajo na naš živčni sistem.

Zato je ena najboljših stvari, ki jo lahko naredimo za svoj um, zelo preprosta:
vsak teden si zagotovimo en iskren pogovor z osebo, ob kateri smo lahko to, kar smo.

Mini biohack za zdrav um

Če bi moral vse navedene potrebe skrčiti na minimum, bi bil recept sledeči:

• Zjutraj: nekaj minut dihanja, da umirimo
• Čez dan: stik z naravo, da ga uravnamo.
• Zvečer: zapis hvaležnosti in dovolj spanja, da se obnovimo.

Um ni nekaj, kar moramo popraviti, ampak se ga moramo naučiti pravilno uporabljati in skrbeti zanj. A kot smo videli, se to začne z majhnimi stvarmi, ki jih rabimo le redno ponavljati vsak dan.

Naslovna fotografija: Pexels

The post 10 idej za zdrav um, ki jih večina razume prepozno appeared first on Ekologičen.

Poskrbljeno je za proge za najmlajše tekače, ki še niso prestopili praga osnovne šole, kot za vse šolarje devetletke. Ti so razdeljeni po triadah.

Starejši tekači in tekačice se lahko prijavijo na daljše razdalje.

Najkrajša razdalja je Napoleonova 4ka, kjer je potrebno premagati 130 višinskih metrov. Trasa je dobila ime po Napoleonovem vodnjaku, mimo katerega je speljana.

Bolje fizično pripravljeni se bodo lahko podali na trasoRimljanskih 13, ki je dolga dobrih 13 kilometrov s 550 višinskimi metri. To je naša osrednja trasa oz. prava tekaška poslastica in je ostala od lanskega traila popolnoma nespremenjena.

Ponuja vse elemente pravega trail teka ali teka po urejenih, gozdnih poteh in stezah. Tekači bodo tekli po različnih podlagah, kot so nekaj malega asfalta, makadam, gozdna pot, vlaka in steza.

Najdaljša razdalja Cankarjevih 27 bo znašala skoraj 27 km, kjer pa bo potrebno premagati kar 1200 višinskih metrov ter se povzpeti na vrh Ulovke (801m).

Za najpogumnejše so pripravili tudi duatlon, ki je sestavljen iz teka na 13 ali 27 km ter MTB kolesa (navadnega ali električnega) v dolžini 25 km z dobrimi 500 višinskimi metri.

Lani so prireditev podnaslovili ‘tek skozi čas‘, saj se v ozadju njihovih tras skriva zgodovinsko dogajanje na tem območju. Poti vodijo ob rimskem zidu izpred 2000 let; po t. i. živosrebrni poti, ki je bila zgrajena okoli leta 1508 in je povezovala Idrijo z Vrhniko; po poteh in klancih, o katerih je pisal Ivan Cankar (1876 – 1918) ter po Rupnikovi liniji, kjer so z gradnjo pričeli leta 1938, kot obrambo pred Italijanskim napadom.

Vabljeni na športno druženje!

VEČ INFORMACIJ o dogodku Velikonočni Zaplana Trail in prijavah najdete na spletni strani KinMet.

Napredna priprava z hipnozo: premiera na Velikonočnem Zaplana trailu! 

Po lanskem Zaplana Trailu smo se sicer prepričali, da imamo opravka z dobro pripravljenimi in zagriženimi udeleženci, kar nas zelo veseli!

A smo se vseeno odločili, da letos tekačem in pohodnikom ponudimo nekaj novega za dodatno spodbudo. Pred začetkom dogodka bomo namreč ponudili edinstveno izkušnjo – možnost hitre hipnoze.

Ta inovativni pristop bo služil kot priprava za premagovanje izzivov tako uma kot telesa med potjo.

NAŠ UM JE NAMREČ NAŠA NAJVEČJA OVIRA IN NAJVEČJA PRILOŽNOST ZA DOSEGO CILJEV!

Z uporabo hipnoze se bodo udeleženci lahko pripravili na še bolj optimalno psihološko stanje, ki jim bo pomagalo še lažje premagovati zahtevne terene in ovire.

S tem korakom želimo poudariti pomen mentalne priprave in doseganje najboljših rezultatov s pomočjo celostnega pristopa k športu in aktivnemu življenjskemu slogu.

Pričakujemo, da bo dodatek hipnoze prinesel novo dimenzijo doživetju in še bolj poglobil izkušnjo vseh udeležencev na Velikonočnem Zaplana trail&bike dogodku.

Potek hipnoze

Pred začetkom Traila, ob 9:20h, bo na štartni lokaciji potekalo skupinsko ogrevanje mentalne priprave v obliki 15-minutne skupinske hipnoze.

The post Drugi Velikonočni Zaplana trail in bike 2024 appeared first on Ekologičen.

April se vsako leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa tudi na isti dan kot januar.

Slovensko ime, mali traven, govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih. Druga stara imena so: traven, veliki traven, zelenár, deževni mesec, velikotravnik, mali travnik, travnjek, travnik, jurjevščak, štrtnik, ovčjider.

APRILSKA VRTNA OPRAVILA SE ZAČENJAJO

April je že pravi pomladanski mesec, saj se vreme otopli, hladnih noči pa je vedno manj. Še vedno pa nas lahko presenetijo občasne nočne slane. A kljub temu se naši vrtovi že toliko prebudijo, da od nas že zahtevajo bolj zanimive aktivnosti.
 
Opravila v zelenjavnem vrtu

• V aprilu lahko sejemo in sadimo odpornejše vrtnine: radič, čebulo, šalotko, grah, glavnato solato, špinačo, sladki janež, zgodnji fižol in zgodnji krompir.
• V zaboje, lončke in tople grede sejemo in sadimo občutljivejše vrtnine: kumare, jedilne buče, sladko koruzo, jedilne buče, brstični ohrovt, papriko, jajčevce, melone, zelje, ohrovt, blitvo, rdečo peso, zeleno, por in cvetačo.
• Sejemo in presajamo solate, sorte Leda, Ljubljanska ledenka, Braziljanka, Dalmatinska ledenka, Ameriška rjavka, novejše sorte Gentilina. Mehkolistne sorte sejemo samo do sredine meseca.
• Mlade rastline, ki jih sejemo na prosto, zaščitimo pred slano, tako da jih pokrijemo ali postavimo tunel.

 Opravila v sadnem vrtu

• Sadimo rdeči in črni ribez, kosmulje in robido.
• Robidam odstranimo stare poganjke.
• Čas je za obrezovanje češenj in sliv, ki so občutljive na jesensko in zimsko obrezovanje.
• Ob nevarnosti slane prekrijemo cvetoče drevje z zaščitno folijo.
• Pomembno je, da poskrbimo za varstvo pred boleznimi in škodljivci.

 Aktivnosti v okrasnem in zeliščnem vrtu

• Na okrasne grede sejemo enoletnice in sadimo trajnice.
• V rastlinjak ali na okenski polici lahko posejemo baziliko, peteršilj, majaron in koriander.
• Zelišča, ki smo jih jeseni izkopali in posadili v posode, presadimo nazaj na grede.
• Obstoječo trato prezračimo, pograbimo, pognojimo ter pripravimo tla za novo travo, ki jo bomo sejali maja.

Oglejte si stare slovenske pregovore o mesecu aprilu, po katerih boste znali napovedati, kakšno vreme in letina se nam obetata skozi leto.

Pa še preverite praznike in obrede, da boste ustrezno pripravljeni

Če vas zanima ozadje aprilskih starih običajev, se boste zagotovo pozabavali ob branju zgodbice o njih

Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.     

The post Aprila se na vrtu že začnejo zabavna opravila appeared first on Ekologičen.

Februar ali svečan je drugi mesec v gregorijanskem koledarju, ki je dobil ime po latinskem prazniku sprave in očiščenja. V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanja »febra«, saj so Rimljani verjeli, da se je pred prihodom novega leta potrebno obredno očistiti. Rimljani so namreč po starem koledarju začeli leto s 1. marcem.

Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča – pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu, za obe sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi čas.

 
Druga stara imena za ta mesec so: sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik, drujnik.

FEBRUARSKA VRTNA OPRAVILA

Čeprav si februarja lahko tako kot narava privoščimo še malo počitka, je tega meseca že pravi čas za prve aktivnosti, ki nas bodo pravočasno pripravile na vrtnarsko sezono. Zberemo nekatera semena in si zelenjavne vrtičke oblikujemo kar na okenski polici ali v rastlinjaku. Tako bodo sadike ravno prav velike za sajenje, ko bo skopnel sneg in bo pokukalo prvo dovolj močno sonce.

 
Priprave za zelenjavni vrt:

• Pod vrtno tkanino lahko sejemo špinačo, pastinak, bob, črni koren, redkvico in zgodnji grah, če je zemlja dovolj ogreta.
• Če imamo pripravljeno toplo gredo, lahko sejemo zelje, cvetačo, kolerabico in solato.
• Če smo v januarju opravili setev, lahko v ogrevanem rastlinjaku sadimo paradižnik in zgodnje kolerabice. Primeren čas je tudi za sajenje prvih letnih solat, motovilca in endivije.

 
Priprave za sadni vrt:

• Sadimo nova sadna drevesa ali grmovnice.
• Če ni več snega in prehudega mraza, obrežemo prosto rastoče jablane in hruške ter porežemo jesenske maline.
• Četla niso zamrznjena, konec meseca sadimo jagodičevje, kosmulje in ribez.

 
Priprave za okrasni in zeliščni vrt

• Na toplem posejemo kitajski nagelj, lobelijo, zajčke, petelinov greben, glavinec, dalije, okrasni tobak, petunije, kadulje.
• Posadimo čebulice gladiol in lonce prenesimo na svetlo mesto pri 10°C, kar pospeši cvetenje kasneje v sezoni.
• V hladen prostor posejemo dišeči grahor.

Stari slovenski pregovori o mesecu februarju

Prazniki, obredi in stari običaji

Zakaj ima februar le 28 dni, na vsake štiri leta pa 29?



Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano. 

The post Februarske priprave na vrtnarsko sezono appeared first on Ekologičen.

V doktorski disertaciji, ki je nastala med drugim tudi na podlagi raziskave na spletnem portalu Ekologičen, v kateri ste sodelovali tudi vi (in se vam za to v imenu avtorice kot Zavoda Ekologičen lepo zahvaljujemo), je Katarina Polajnar Horvat raziskovala vlogo socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja.

Človek s svojim materialno zahtevnim načinom življenja in antropocentričnim pogledom na svet namreč vse bolj aktivno posega v okolje in ga čedalje bolj preoblikuje. S svojim delovanjem povzroča mnogo degradacij v okolju, zato so njegova miselnost, ozaveščenost in vedenje kritični dejavniki pri nastajanju in reševanju obremenjevanja okolja.

Pot od človekovega zavedanja okoljske problematike do dejanskega okolju prijaznega vedenja je zelo dolgotrajna, pri čemer se izpostavlja štiri temeljne stopnje raziskovanja:

·      skrbno izbiro vedenj, ki jih je potrebno spremeniti,

·      preučitev dejavnikov, ki povzročajo okolju neprijazna vedenja,

·      uporabo skrbno izbranih metod socialnega vplivanja za spremembo okoljske ozaveščenosti in vedenja ter

·      sistematično ocenitev njihovega vpliva.

Osrednji del disertacije sledi omenjenim temeljnim stopnjam poteka razvoja okoljske ozaveščenosti in okoljskega vedenja in se ukvarja z vprašanjem, v kolikšni meri so metode socialnega vplivanja, s katerimi spodbujamo posameznikovo okoljsko ozaveščenost in hkrati premoščamo ovire, ki preprečujejo nastop okolju prijaznega vedenja, uspešne pri podpiranju njegovih okoljevarstvenih teženj, pri spreminjanju pripravljenosti za okolju prijazno vedenje in pri spremembi vedenja samega.

Avtorica doktorske naloge Katarina Polajnar Horvat je ugotovila, da ljudje na deklarativni ravni izražajo visoko okoljsko ozaveščenost in pripravljenost delovati okolju prijazno, dejansko pa izkazujejo precej nižjo stopnjo okolju prijaznega vedenja.

Prav tako je ugotovila, da pripravljenost za okolju prijazno vedenje izraziteje opredeljujejo notranji, psihološki dejavniki okoljskega vedenja, medtem, ko vedenje samo, poleg psiholoških, opredeljujejo tudi zunanji, socialni dejavniki.

Metode socialnega vplivanja so se izkazale kot uspešen pristop pri preseganju ovir za udejanjanje okolju prijaznega vedenja oziroma pri razvijanju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju vedenja v smeri trajnosti.

Poleg tega se je splet kot medij izkazal kot učinkovit za njihovo uporabo, na eni strani namreč nudi možnost doseganja velikega števila ljudi, hkrati pa omogoča uporabo metod socialnega vplivanja, prilagojenih vsakemu posamezniku glede na njegove značilnosti in potrebe.

Čeprav se zdi, da je današnji način življenja precej podoben, ljudje glede na stopnjo okoljske ozaveščenosti in udejanjanja okoljskega vedenja niso homogena skupina, ki jo lahko preprosto prepoznamo in opišemo, temveč se med seboj pomembno razlikujejo, prav tako pa se pomembne razlike kažejo tudi v udejanjanju posameznih vrst okolju prijaznih vedenj.

Udeležence raziskave je razdelila na pet posameznih skupin in sicer na:

·      »deklarativne«, ki obsegajo slabo tretjino (28,7 %) udeležencev,

·      »aktivne«, kamor uvršča petino (20,7 %) udeležencev,

·      »varčne«, kamor jih prav tako uvršča petino (20,7 %),

·      »pasivne«, ki obsega slabo petino (19,2 %) in

·      »brezbrižne«, kamor uvršča (11,4 %) udeležencev.

Prav tako so se pomembne razlike pokazale tudi v udejanjanju posameznih vrst okolju prijaznih vedenj, varčevanja z vodo, z električno energijo in ločenem zbiranju odpadkov.

Udeleženci so bili v največji meri pripravljeni ločeno zbirati odpadke, sledi pripravljenost za varčevanje z električno energijo, v najmanjši meri pa so bili udeleženci pripravljeni smotrno ravnati z vodo. Prav tako pa so se na ta način tudi vedli, v največji meri so ločeno zbirali odpadke, sledila je ustrezna raba električne energije, najmanj smotrno pa so ravnali z vodo.

Eden pomembnih vzrokov za takšno neenotno delovanje posameznikov v gospodinjstvu je nedvomno stopnja obravnavanja in reševanja vsakega od preučevanih vedenj in njihove problematike na preučevanem območju.

Za razliko od ravnanja z odpadki, kjer smo zaradi spremenjene politike na ravni Evropske unije v zadnjih letih priča tako temeljitim infrastrukturnim kot tudi sistemskim in ozaveščevalnim ukrepom na ravni celotnega preučevanega območja, pa se na področju ravnanja z električno energijo in vodo izvajajo le posamezne aktivnosti, ki pogosto dosežejo le manjši krog uporabnikov.

The post Izsledki raziskave: v besedah smo bolj okoljsko naravnani kot v dejanjih appeared first on Ekologičen.

Že samo ime november nam pove, da je to čas, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves. November je mesec pomladi na južni polobli in jeseni na severni polobli. Veste, da se november konča na isti dan v tednu kot avgust?

Vrtna opravila, ki zaznamujejo novemberČeprav november naznanja konec dela na vrtovih in poljih, nas čaka še nekaj malenkosti.



Zelenjavni vrt nas zamoti s:

• prekrivanjem zelenjave, ki jo imamo na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo), z zimsko agrokopreno;pobitsnjem pora, listnega in brstičnega ohrovta, redkve, kolerabe, špinače, korenja, rdeče pese, zimskega zelja, radiča, endivije;
• prekopavanjem prostih delov vrtov, ki jim dodamo zrel gnoj ali kompost;
• zaščito prezimne solate s sadilnim tunelom.

Sadni vrt narekuje naslednja opravila:

• Zadnji čas, da zaključimo s pobiranjem jabolk in hrušk.
• Sadimo sadno drevje (razen npr. marelic, ki jih je bolje saditi spomladi) in grmičevje.
• Obrezujemo prostorastoče jablane in hruške.
• Ob koncu meseca zaščitimo pred mrazom tudi jagode.
• Redno pobirajmo in odstranjujmo odpadlo listje.

 
Na okrasnem in zeliščnem vrtu je novembra pravi čas:

• Do zmrzali lahko sadimo tulipane in vrtnice.
• Občutljive začimbnice zaščitimo pred zmrzaljo.
• V balkonske cvetlične lonce posadimo mačehe, reso, bršljan, nizke borovce.
• V lončke posadimo amarilis, da bo za božič cvetel.

Še nekaj koristnih starih slovenskih pregovorov o novembru:

• Če na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje.
• Kolikor ima Lenart (6.11.) snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
• Sonce na Martina (11.11.), pred vrati huda zima.
• Cecilije (22.11.) grmenje, dobre letine znamenje.
• Za sveto Katarino (25.11.) če dežuje, tedaj bo vlažna zima, če pa je takrat sneg, bo snežena.
• Kakršen Konrada (26.11.) dan, takšen bo malone ves svečan (februar).

 
Novembra pa ne pozabite na praznike in obrede, kot so:

• 1. november – dan spomina na mrtve
• 11. november – martinovo
• 14. november – svetovni dan sladkorne bolezni
• 16. november – mednarodni dan strpnosti
• 21. november- dan slovenske hrane

Več zanimivosti o starih običajih v novembru, vam razkrivamo na naslednji povezavi. Izvedeli boste tudi o dovoljenih in priporočenih sortah vinskih trt, ki jih lahko vinogradniki sadijo in pridelujejo v Sloveniji ter mednarodne sorte.

Vabljeni tudi na FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.

The post Novembra zaključujemo z vrtnimi opravili in nazdravljamo Martinovemu appeared first on Ekologičen.

Vse prevečkrat pozabimo, da je domače, lokalno poreklo veliko bolj kakovostno, saj čas obiranja sadja in zelenjave vpliva na aromatičnost, okus in vsebnost vitaminov inmineralov. Z dolgimi transportnimi poti pa živila izgubljajo svežino, da o ekološkem vidiku sploh ne govorim.


Več si lahko preberete v prispevku Hrana iz naše bližine je okusnejša in hranljivejša.
 


Kako ugotovimo ali je določeno živilo lokalne kakovosti?

 
Čisto preprosto – pri izboru hrane preverimo njeno poreklo. To najlažje storimo s pregledom deklaracije (označevanje izdelkov je temeljni tržni standard, ki velja za vse proizvajalce in trgovce, vsaj na območju Evropske skupnosti).
 
Kaj nam povejo deklaracije in na kaj moramo biti pozorni, si lahko preberete v članku O čem nas učijo deklaracije na živilih.

Na deklaraciji preverimo državo izvora, ki predstavlja proizvajalca živila, ki je odgovoren za posredovanje informacij o živilu. Kraj porekla nam pove dejansko poreklo in izvor surovine.
 
1. V maloprodaji, v trgovinah, morata biti sadje in zelenjava označena z:

• imenom (vrsta sadje in zelenjave, če vsebina ni vidna),
• ime (ali poslovne ime) proizvajalca ali blagovna znamka živila (lahko je označena tudi stojnica, kjer se nahajajo izdelki, če je na vidnem mestu),
• država porekla,
• razred,
• sorta ali komercialen tip.

2. Pri prodaji kmetijskih pridelkov, kjer je prodajalec tudi pridelovalec, morata biti sadje in zelenjava označena z:

• imenom (vrsta sadje in zelenjave, če vsebina ni vidna),
• ime (ali poslovno ime) proizvajalca(lahko je označena tudi stojnica, kjer se nahajajo izdelki, če je na vidnem mestu), kar je tudi podatek o poreklu, če pridelovalec prodaja lastne proizvode.

3. Na predpakiranem sadju ali zelenjavi mora etiketa vsebovati:

• ime živila,
• državo porekla,
• serijo,
• ime in naslov (ali podjetje in sedež) proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira,
• razred,
• sorto in komercialen tip,
• druge obvezne označbe (velikost…).

Označba slovenskih prehranskih proizvodov

 
Za konec pa še vesela novica.

V avgustu smo dobili nov znak »Izbrana kakovost – Slovenija«, ki ga bomo že v prihodnjem letu lahko našli na slovenskih proizvodih. Naši prehranski proizvodi do zdaj niso imeli enotne označbe.
 
Tako označeni proizvodi bodo zagotovo pridobili dodatno vrednost in ugled med potrošniki, saj bodo zagotavljali, da je celoten proces, od pridelave do predelave bil izvršen v Sloveniji, pri tem pa proizvodi zagotavljajo določene kakovostne ali druge nadstandarde.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pripravilo Pravilnik o postopku priznanja označbe »izbrana kakovost«, kjer bodo predpisani kakovostni parametri oziroma posebne lastnosti, ki se nanašajo na pridelavo ali predelavo proizvodov. Proizvajalci bodo morali izponjevati predpisane pogoje, da bodo prejeli certifikat. Poglejte si: Izbran znak “Izbrana kakovost”.

Če vas zanima tudi kako je z varnostjo naše lokalne hrane, pa to lahko preverite na tej povezavi.

Vabljeni tudi na FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano. 

The post Kako se prepričamo, da je neko živilo lokalno pridelan? appeared first on Ekologičen.

Sodoben način življenja, v katerem želimo živeti čim hitreje in hkrati kakovostno, nas je pripeljal do točke, ko je čas, da se ustavimo in pogledamo kam vodijo številna kopičenja in vnašanja škodljivih elementov v okolje. Onesnaževanje voda, tal in zraka so problemi, s katerimi se soočamo zadnja desetletja, in vsi se strinjamo, da moramo naravi pomagati, da se obnovi za nas in bodoče generacije.

Pomagamo ji tudi kmetovalci, s trajnostnim kmetovanjem. S poskusi, izboljševanji in učenjem na lastnih napakah so se razvili različni sistemi naravnega kmetovanja – takšen način je tudi permakultura.

Preberite si tudi članek “Z ekovasmi, ekonaselji in permakulturo v bolj trajnostno- hramonično življenje“.

Kaj sploh je permakultura?

Permakultura je pravzaprav način razmišljanja in življenja z naravo; je filozofija, ki deluje v tesni povezavi človeka z naravo. Dr. Bill Mollison in David Holmgren sta razvijala idejo, ki bi pomagala ustvariti stabilen agrikulturen sistem, saj je rastoča uporaba destruktivne industrijsko-agrikulturne metode vedno bolj zastrupljala zemljo in vodo.
Tako je sredi sedemdesetih nastal izraz permanentna agrikultura, ki sta ga sestavila iz besed permanenten (trajnosten) in agrikultura (kmetijstvo), kar pomeni trajnostno pridelovanje hrane.
 

Besedno zvezo permanentna agrikultura sta kmalu preimenovala v permakultura, saj sta ugotovila, da je socialni vidik eden izmed ključnih delov trajno stabilnega sistema.
 

Permakultura je način, s katerim ustvarjamo uravnotežena okolja in vzpostavljamo uravnotežen odnos med ekologijo, etiko in ekonomijo, v njem pa se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.
Takšno delovanje predstavlja sistem vzajemnega delovanja, ki omogoča produktivno in trajnostno prihodnost, saj je tak sistem celosten in »samovzdržen«, kjer človek gospodari v sozvočju z naravo, da zadosti svojim potrebam, hkrati pa s svojim delovanjem ne škodi okolju, temveč mu koristi.

Glavna 3 etična načela permakulture:

Skrb za zemljo, ki vključuje vse žive in nežive stvari: rastline, živali, zemljo, vodo in zrak. Vključuje dejavnosti, ki so neškodljive in okolju prijazne, etično in varčno uporabo virov.
 
Skrb za ljudi, ki temelji na zadoščanju vseh naših osnovnih potreb po hrani, zavetju, izobrazbi, poklicu in pristnih človeških stikov.
 
Pravična delitev je načelo, ki temelji na razpolaganju s prostim časom, denarjem in energijo, da tako skrbimo za planet in  ljudi.

Načela permakulture, ki so uporabna v vsakem okolju, tako na balkonu, zelenjavnem vrtu ali na veliki kmetiji, so: dolgoročnost, učinkovitost, polikultura, celotnost, obnovljivi energetski viri, mnogonamenskost, skrb za zemljo, skrb za človeka, delitev presežkov, usmerjenost za rešitve, recikliranje in človeku v mestu približati pridelovanje hrane.

Bi želeli tudi sami delovati permakulturno oz. preveriti, če morda to že počnete, pa niti ne veste – preverite na tej povezavi.

Vabljeni tudi na FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano. 

The post Permakultura – življenje v tesni povezavi z naravo appeared first on Ekologičen.

Namen izziva Teden brez plastike ni, da bi ljudem otežili življenje, ampak da bi se pri vsakdanjih opravilih vprašali in pričeli zavedati kje vse nas spremlja plastika. Da se spodbudi debata ali je plastika zares rak sodobne družbe in v katerih primerih je morda celo smiselna in uporabna. 

Izziv Zero Plastik Week so prvič organizirali na Nizozemskem, ko se je ekipa prostovoljcev odločila, da tako ne gre več naprej in da bodo poizkusili ali je življenje brez plastike resnično mogoče. Po dveh letih od pričetka njihove pobude, se izzivu vsako leto pridružijo nove skupine posameznikov po celem svetu. Letos se je za pogumen korak odločila tudi ekipa slovenskih posameznikov. 

Kljub na začetku skromno zastavljenemu cilju, da k sodelovanju povabijo vsaj 200 ljudi, je pobuda doživela kar lep uspeh in prostovoljci verjamejo, da s skupnimi očmi, nasveti in motivacijo lahko postavijo zgled še marsikomu. 

Najprej so postavili stran na Facebooku-u katere namen je, da z objavami motivirajo en drugega, kako se izogniti plastiki v vsakdanjem življenju, potem pa so zaradi velike zanimanja sestavili še priročnik, ki ga prejme vsak, ki se prek spletne strani prijavi na izziv.


Vabljeni, da ga sprejmete tudi vi in se vpišete na tej strani: Teden brez plastike

The post Teden brez plastike – pridruži se izzivu appeared first on Ekologičen.

Po dolgem času samevanja parcele ob naši hiši, smo le dobili nove sosede. Živijo sicer v mestu, kjer imata simpatična Ana in Peter službo, a za vikende se bosta selila v naše konce.
 
Ugotovila sta, da bosta mestne vikend navade in razvade raje zamenjala s podeželskim soncem in obudila vrt, kjer bosta pridelovala zelenjavo za svojo družino.

Zavedata se pomena zdravo pridelane lokalne hrane, saj poleg zdravja, vpliva tudi na družinski proračun, kajti mesečno zapravita okoli 15 % celotnih družinskih izdatkov za nakupovanje hrane. Za prihodnja leta pa strokovnjaki napovedujejo še občutno povečanje cen hrane na globalnem trgu zaradi podnebnih sprememb, podražitve naftnih derivatov, povečanja števila prebivalcev ter zmanjšanja obdelovalnih površin. Prav iz teh razlogov se bosta spremenila v vikend kmeta, sta se mi nagajivo predstavila. Namesto potenja v fitnes centru, se bosta lotila moderne rekreacije na svežem zraku- okopavanje vrta :).

Takoj smo se zapletli v pogovor in se dogovorili, da si bomo pomagali pri obdelovanju zemlje in pridelavi zelenjave. Peter je v zimskem času bral in se izobraževal o prehranski politiki, prihodnosti kmetovanja in samooskrbe, Ana pa se je lotila preučevanja praktičnih nasvetov in pravil o obdelovanju zemlje ter metodah sonaravnega vrtnarjenja. Pravi enciklopediji sta in z veseljem si bomo izmenjevali njuna teoretična znanja in moje praktične izkušnje.

Pred 50 leti je bila samooskrba v Sloveniji skoraj 80 odstotna, saj je imela skoraj vsaka gospodinja svoj vrt, na katerem je pridelovala zelenjavo za potrebe svoje družine. Zdaj pa smo povsem odvisni od uvoza, saj je naša samooskrba z zelenjavo v letu 2010 padla na 31 %. Zaskrbljujoč podatek je, da smo Slovenci med zadnjimi po stopnji samooskrbe s hrano v Evropi in hkrati prvi po kvadraturi trgovin. Vemo, da domača pridelava hrane ne sledi povpraševanju, saj smo dve leti nazaj uvozili 155 tisoč ton zelenjave, od tega 64 % sveže.

V obliki sveže zelenjave smo uvozili največ paradižnika, čebule, solate in paprike, torej zelenjave, ki uspeva tudi v Sloveniji.

Vsi smo se strinjali, da moramo posegati po domači, lokalno pridelani hrani, saj s tem izkazujemo zaupanje v slovenske proizvajalce, kakovost in svežino njihovih izdelkov, zraven pa spodbudimo proizvodnjo in tako podpiramo slovensko gospodarstvo.
Z Ano sva izvedeli še zanimivost, saj je Peter našel podatke Statističnega urada RS o porabi prehrane na slovenskega prebivalca. V letu 2013 smo povprečno porabili 115 kg žit, 98 kg zelenjave, 84 kg mesa, od tega največ prašičjega (36 kg), 59 kg krompirja in 10 kg jajc na osebo.

 
Zakaj je torej prehranska samooskrba tako pomembna?
 
Po vseh statističnih podatkih, ki nama jih je Peter natrosil, smo prišli do zaključka, da je prehranska samooskrba temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja.
S poseganjem po slovenski, lokalni hrani, dobimo zagotovilo, da hrana ni prepotovala na stotine kilometrov. Tako odpadejo stroški transporta, pa še emisije se zmanjšajo. Z nakupom hrane, pridelane na slovenski zemlji pa pomagamo tudi pri ohranjanju delovnih mest lokalnih pridelovalcev.

Tudi ostale evropske države se trudijo, da pridelajo dovolj hrane za svoje državljane in tako poskrbijo za zdravo in cenovno dostopno hrano.
V Franciji je zaživelo partnersko kmetijstvo, kjer mestni prebivalci sklenejo z malimi kmeti dogovor o pridelkih, ki jih bo kmet zasadil zanje. Te pridelke nato enkrat tedensko prevzamejo na dogovorjenem mestu. Tako imajo kmetje zagotovljen odkup, potrošniki pa možnost uživanje zdrave, doma pridelane hrane.
V Angliji pa so sprejeli državni program, ki vključuje izobraževanje, sistem subvencij, spremembe prehranskih navad, katerega cilj je, da do leta 2030 dosežejo 100 % samooskrbo.

 
Oglejte si, kako sta se samooskrbe lotila Ana in Peter

Zdaj pa bom od besed prešla k dejanjem in se odpravila na vrt, saj je čas, da prekopljem gredice in jih z gnojenjem pripravim na pomladansko setev in sajenje.

Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.     

The post Obudimo svoje vrtove in povečajmo samooskrbo appeared first on Ekologičen.