Intervju z Andrejo Cepuš
“Rabimo upanje in navdih, zato bomo s pobudo Glas Slovenk, ki bo hkrati ustvarjala polje ljubezni in manifestirala novo in srčnejšo našo deželo, razsvetlili to obdobje. Kajti če vidimo vizijo pred svojimi očmi, bomo šli lažje naprej in bomo vedeli, zakaj je vredno stati, se postaviti in reči ne, če so ogrožene naše meje,” je v intervjuju dejala Andreja Cepuš, avtorica in pobudnica ideje Glas Slovenk, o kateri smo že pisali.
V pogovoru sva z Andrejo Cepuš razmišljali tudi o NOVI VIZIJI SVETA, ki jo želimo podpirati s pesmijo MOJA DEŽELA. V času, v katerem smo se znašli, nam je večini jasno, da bo nekaj treba predrugačiti, da tako kot smo doslej živeli očitno ni bilo ustrezno.
Nekaj idej, ki so se prebudile med intervjujem in jih bomo z našimi glasovi zlitimi in povezanimi s pesmijo Moja dežela v treh dneh od solsticija naprej poslali v eter:
- Da se začnemo povezovati v skupnosti, saj v tem času že gravitiramo skpaj ljudje, ki smo na podobnih vibracijah.
- Obujati pozabljeno vez sobivanja z naravo, da znova obudimo spoznanje, da smo del narave. Kar kaže dejstvo, kako nas zdaj narava kliče, da več hodimo v naravo. Kaj šele, da bi nenehno tako živeli.
- Skrb za zdravo hrano, saj ima Slovenija dobre pogoje za to in bi znala biti res ekološka. To se začne lokalno, v malih skupnostih, da se začnemo povezovati med sabo, kjer smo. Začnemo podpirati kmete in tiste, ki že pridelujejo ekološko hrano okoli nas. Začnemo graditi te mreže lokalno in vzporedno graditi alternativni sistem in se združevati v tem pogledu.
- Vzpostaviti morda celo lokalne šole, ko nekdo, ki je prej učil, lahko zdaj pomaga učiti več otrok od več družin, ki morajo delati.
- Vzpostavljati novo skupnost, kjer si ljudje veliko bolj pomagamo med sabo in obujamo človeške vrednote. Tiste modre (pozabljene) vrednote, ki so pomagale preživeti generacijam pred nami, tako da imamo dokaze, da delujejo.
- Da se začnemo zavedati svoje vrednosti, kdo smo.
- Da znamo prevzeti odgovornost za svoje življenje, pa tudi za svoj del v skupnosti. Da se ne izogibamo in kažemo s prstom. Vsi smo del skupnosti in bomo morali stopiti korak dol pri sebi, postati bolj skromni v kakšnih stvareh in več v skupnost prinesti.
- Da zopet pojemo, plešemo, da obudimo radost. Da Slovenija postane dežela radnostnih ljudi.
- Pa to ne izključuje tehnologije, gre za nov način grajenja teh skupnosti, ne new age ali stare skupnosti, brez vsega, temveč takšne, ki vključijo kar je bilo dobrega od tehnologije in to uporabijo na pravih vrednotah.
- Skupnost novega časa, ki živi z vrednotami, ki nas povezujejo, ki dajejo srčnost, radost, človeškost, toplino, ljubezen, sočutje. Da znamo to živeti.
Družba nas zdaj zelo pritiska in to je lahko priložnost za nas, da se brusimo, da pilimo kot vsak diamant, ki zažari šele, ko je pod pritiskom. Tako lahko šele na novo ugotovimo kdo smo in kje zares smo.
Vemo, da nazaj ne moremo in da po starem ne bo več. Temveč gremo v nov svet, saj mora vse kar je bilo odveč ali neustrezno odpasti, ker ne deluje več. Vse te stvari, ko smo bili programirani v naših prepričanjih, kdo smo, kaj smo, s čim smo opredeljeni, kako bi nekaj moralo izgledati, vse to odpada.
Kot ugotavlja Andreja Cepuš, se že ta pobuda Glas Slovenk odvija po teh novih principih, ki so čisto drugačni od doslej poznanih. “Jaz sem dala pobudo v prostor in s tem odprla to polje, ki nastaja na nevidnem (čutnem) območju, zdaj pa dovolim, da se samo odvija, da glas sam potuje in povabi tiste, ki jih vabi. Ja, seveda pa vmes tudi sama držim to polje pri življenju,” opisuje.
Energija je zunaj, potem je pa od vsakogar odgovornost na njem, kaj lahko s tem naredi in kako prispeva, da tudi sam pristavi svojo energijo zraven v skladu s svojim občutkom. Vsak je povabljen prevzeti svoj del odgovornosti, pripoveduje Andreja Cepuš.
Do zdaj smo bili navajeni apatično čakati, da nam bo nekdo povedal, kaj in kako bi se moralo nekaj zgoditi od tu naprej. A dejstvo je, da ima vsak vso svobodo in prostor, da ustvarja polje ljubezni. S tem odpadajo vsa prepričanja, da nisem dosti dober in podobno, ker vidimo, da je vse od znotraj. Ostaja samo avtentičnost od znotraj, da vidimo, da je vse iskreno. Tista, ki ne rabi veliko prostora, besed in hrupa.
Kar nas uči, kako se lahko kot družba v novo skupnost postavimo.
“Bodimo to kar smo, bodimo avtentični. Tudi če ne zadanemo točno vseh tonov, važno je, da pojemo in da prihaja iz nas. Vsaka od nas se je že zagotovo kdaj glasno drla v avtu, ko je slišala pesem, ki ji je bila všeč,” odgovarja sogovornica vsem, ki jih je morda strah, da ne bi pravilno zapeli ali ki mislijo, da nimajo posluha.
Pomembno je le, da bomo zdaj vse skupaj naše glasove uglasile z enim namenom – da bi dvignile vibracijo v naši deželi. Glas je slišna energija. Kar spregovorimo, katere besede uporabljamo in s kakšno energijo, bo dalo obliko temu, kar bomo kreirali naprej – našim vizijam. Zato je glas močno orodje. Tudi grlena čakra in maternica sta povezni, zato res kar damo z glasom ven, manifestiramo. Ko ga združimo za en sam namen, bo učinek multipliciran. 1+1 ni 2, ampak je 3. Dotakne se vsakogar, vključno nas samih. Vsaka bo dobila svoje darilo iz tega. Splača se dati ‘all in’.
Če ima kdo blokado, Andreja Cepuš svetuje, da lahko tudi le besedilo pesmi glasno prebere in da notri svoj občutek in srce. Ali pa samo mrmra zraven. Že to, da si zraven, je dovolj.
Glas tudi zdravi in s tem zdravimo tudi sebe in druge v prostoru.
