Številni ljudje verjetno močno občutijo, v kako težkem času smo se znašli, odvzetih svoboščin, stisk, nelogičnosti, nečloveškosti, delitev. A hkrati nas veliko čuti, da je ta čas poseben tudi po eni veliki lepoti – dogajajo se namreč nenavadna na-ključja (jaz jim sicer raje rečem sinhronitete), ki nas povezujejo s čudovitimi sorodnimi dušicami. In tako me je ta magičen ‘pojav’ pripeljal do čudovite duše – biologinje Nade Kratovac. Sicer danes starejše učiteljice v pokoju, ki mi sicer uvodoma pripomni, da je ona že nekoliko za časom. A skozi pogovor ugotovim, da je zelo napredna. Upokojena biologinja je še kako modra in navihana. Predvsem pa vidi skozi uradno pripoved, ki ji postavlja več vprašanj kot odgovorov, kot mi namigne že po telefonu.
Kako ste se vi srečali s to aktualno zgodbo?
Že takoj, ko so začeli z dikcijo epidemije, vanjo nisem verjela. Saj so korona virusi že dolga leta med nami. In vsi mi ‘tastari’, smo ga preboleli. Vzela sem ga kot vsako gripo. Gre za eno od sorodnic, saj je mutacij, pri takem številu mikrobov, ki so prisotni v vsaki populaciji, ogromno in jih bo ves čas. Med njimi je vedno kakšen bolj prodoren, kot se je zdaj izkazalo, z alfa, beta, delta in kup afriškimi, angleškimi in ostalimi mutanti. A mutanti smo tudi mi vsi, saj samo tako je nastalo življenje.
Ampak zdaj življenje spreminja in ustvarja tudi že človek, saj smo začeli klonirati in spreminjati gene. Poleg tega je kot ‘zdravilo’ za aktualno virozo uporabljena tudi tehnologija za gensko modifikacijo. Kakšen je vaš komentar na to?
Mislim, da ima človek še vedno premalo znanja za takšne podvige. Znanstveniki poznajo posamezne sekvence, vseh pa še vedno ne. Najbolj me moti, ker pri vsem tem soočanju z aktualno virozo in njenemu reševanju nimajo besede ne virologi, infektologi, temveč fiziki, kemiki, politiki… Pater Karel Geržan v knjigi ‘Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?’ zapiše, da farmacija ustvarja nova in nova zdravila za bolezni, ki jih je sama povzročila. Navaja tudi koliko dobičkov imajo na ta račun vse te farmacevtske družbe. Nihče pa se ne ukvarja z resničnim problemom – ogromnim številom lačnih, ki vsak dan umirajo. Podatek za leto 2000 kaže, da dnevno zaradi lakote umre 24.000 ljudi, od tega so tretjina otroci. O tem se ne sprašujemo.
Podobno kot težava rakovih pacientov.
Ja, saj se ve, da je v tem času še težje priti do zdravnika zaradi kakšnegakoli zdravstvenega problema.
Kaj pravijo pa vaši kolegi biologi? Zakaj je vaš um to spregledal, od nekateri drugih pa ne?
Ja, na primer Antonu Komatu je vse jasno. Veliki večni pa ne oziroma so tiho. Tisti, ki so profesorji ali docenti na fakultetah, so tiho, ker rabijo službo, kruh. Mislijo si: “Če bom kaj rekel, me ne bo več, zato bom raje tiho.” Najlažje je biti sledilec. Potegne te večina. Razumem tudi marsikaterega zdravnika, ki reče, bolje, da sem tiho, da lahko družina preživi, moji otroci hočejo jesti, moram jih šolati. Samo da ohranim službo.
Od kod vam ta moč – spregovoriti?
Iz vseh teh knjig – od Richarda Dawkinsa, Karla Geržana, Jamesa Lovelocka… Z njim sem začela in ugotovila, da so tudi ljudje, ki razmišljajo drugače od večine. Knjižni molj sem.
Kaj se vam zdi pri aktualni virozi najhuje?
Zame je omejevanje svobode. Svoboda mi je res pomembna.
Saj jo obljubljajo, v zameno za…
Ja, ja. Hudo mi je, ker hočejo injektirati otroke, za božjo voljo. Zame še ni tak problem, ker ne bom imela več potomcev.
Morali bi povedati, da ne gre za preizkušeno tehnologijo. Tako kot so to naredili v primeru tretje injekcije. Kdo ti pa za prvi dve dozi garantira. Morda je res varno, a kljub vsemu ni preverjeno. Farmacevtska industrija je premočna.
Moja kolegica je že v začetku leta prebolela to aktualno virozo, a zdaj ji je zdravnica rekla, da ne more ponovno preboleti iste viroze. Kako gre to skupaj?
Do lani smo verjeli, da ko si neko virozo enkrat prebolel, je ne moreš ponovno dobiti in preboleti. Tako vsi, ki smo nekoč preboleli rdečke in norice, jih nismo znova dobili, ko so jih imeli naši otroci in vnuki.
Če nimam virusa, vam ga tudi ne moram dati. Tako kot, če nimam milijona, vam ga ne morem dati.
In tudi če si odporen, ne moreš zboleti, čeprav so bolni ljudje okoli tebe. Jaz na primer še v življenju nisem imela gripe, in sem še vedno užaljena, ker jo je imela cela šola, jaz pa ne in sem morala hoditi ves čas k pouku. (se pošali sogovornica) Kaj naj rečem, eni jo dobijo, drugi ne. Zakaj ne, kako ne? Kdo bi vedel.
Zdi se, kot da se želi neko ustaljeno znanje na silo uničiti. Ljudje pa kar verjamejo in med njimi celo strokovnjaki.
Veliko se jih ne poglablja. Vsak malo bolj strokoven članek je navadno nekoliko daljši in moraš malo dlje posedeti z njim in morda iti še enkrat skozi. Prvič navadno še ne razumeš vsega, drugič pa je že bolje.
Na roko jim gre čas, ko ljudje večinoma le preletavajo naslove.
Ja. Poleg tega se nas hoče v tem času tudi na silo deliti na cepilce in anticepilce. Hkrati se pojavljajo prizadevanja, da bi se anticepilce prikazalo kot nasilne, nestrpne, nesramne. To me moti. Tisti, ki so v Kamniku zažigali, in tisti, ki argumentirano pišejo, so kot noč in dan. Nisem niti za verbalno nasilje. Lahko pa izmenjujeva mnenje. Zato ti, ki zažigajo, ne pašejo pod moje pojmovanje tistih, ki se ne strinjajo. Večina teh, ki so proti, je mirnih, nikogar ne zmerjajo. Ti kolesarji so zame dostojni, pametno misleči. Tisti, ki pa pošiljajo svoje klape rumenih jopičev in podobne, ti so pa nekaj čisto drugega. Kolesarji želijo le mirno povedati: “Nismo več svobodni, pobrali ste nam vse. To ni v redu, to je treba urediti.”
Se mi zdi, da ti, ki ne verjamejo uradni pripovedi, želijo le svobodo nad lastnim telesom, medtem ko ti, ki pa zagovarjajo aktualne injekcije, pa želijo z njimi posiljevati vse. Kar pa se ugrabitve opozicije tiče, s podtikanjem svojih plačancev – tudi to je ena od propagandnih tehnik. Zdi se, kot da se nas vladajoči prav trudijo skregati.
Poleg vsega pa nas obkladajo tudi z nenehnimi grožnjami in strašljivimi statistikami, koliko jih je že umrlo in koliko jih bo umrlo ter se okužilo. Ja, kako pa to veš? Ker po izračunih iz prvega vala epidemije je eden od matematikov ali fizikov iz IJS, izračunal, da če bi šlo po tej formul, kot so jo na televiziji predstavili politiki, bi nas bilo v 1 mesecu okuženih milijarda Slovencev J!?
Res je, danes, ko je za nami že več kot leto dni ukvarjanja z virozo, vemo, da so bili ti izračuni totalno napačni. Kar pomeni, da tudi tem izračunom računalnikov ni ravno za zaupati.
Omenili ste, da imate za našo stroko, politike in ljudi, več vprašanj kot odgovorov. In vprašanja se mi zdijo v tem obdobju izjemno pomembna. Katero je torej prvo vprašanje?
Kako je bilo v manj kot letu dni mogoče proizvesti takšne količine cepiva, če je šlo za nekaj novega. Dajte, pojdite domov in skuhajte za 100 ljudi. Je traba nabaviti opremo, a ne? Kar ne bo mogoče urediti takoj. Za več milijard ljudi izdelati ‘flaške’, injekcije, embalažo? Poleg tega se mora zadeva transportirati pri minus 70 stopinj. Kje so našli toliko hladilnikov? Ali so sploh kakšnega imeli? Take količine izdelati je nemogoče, saj že sam postopek zahteva svoj čas. Prekratek je bil čas. In le prvi mesec ni bilo dovolj injekcij, nato pa so bile tovarne sposobne izdelati vsega na milijarde. Saj tudi tovarne prej niso imele kapacitet. Nemogoče se je organizirati čez noč. Sploh s karantenami, ko so bili številni zaposleni odsotni.
Ja to so stvari, na katere navadni smrtnik niti ne pomisli, a je na mestu. Poleg tega človek (še) nima dobro razvite predstavljivosti velikih številk.
Ja, nenadoma se pojavi takšna količina mask, rokavic, pleksi stekel, injekcij…
In takoj na to se pojalja vprašanje: A s takšnimi količinami plastike, bi mi reševali svet? Dajte, zažgite eno do mask, da vidite, kako gori drugače, saj plastika kaplja. Maske so plastika, ležijo vsepovsod, razgradnja mikroplastike traja vsaj 100 let. Kaj delamo?
Navezujem se tudi na slamice, proti katerim sem zelo proti. Kot tudi proti plastiki za enkratno uporabo. Kaj pa palčke, ki nam jih tlačijo v nos? Ali so za enkratno ali večkratno uporabo? Tudi te bi morali prepovedati. Pa tudi maske. In vse tiste silne flaške s cepivi – ali so steklene ali plastične? Zamaški so zagotovo plastični. Pa trgovine, ki imajo na vseh pultih nameščena pleksi stekla. Včeraj sem bila pri zobozdravnici in se je morala popolnoma preobleči zame: rokavice, kapo, masko, vizir, haljo. Prav tako tudi njena asistentka. In to za vsakga pacienta. Tudi dostava hrane na dom je vsa v plastiki, stiroporju, aluminiumu… Dokumentarne oddaje pa nam kažejo, koliko plastike je v morju, kako umirajo delfini ker mama poje plastiko in gre v mleko in delfini mladiči poginejo.
Naslednje vprašanje ali dilema?
Zdaj pravijo, da umirajo in se okužijo tudi otroci. Koliko let stoji naša velika pediatrična bolnica. A to pomeni, da je bila prej prazna, ali so bili otroci že pred to virozo bolni? Tako je bilo od nekdaj. Na infekcijski kliniki so imeli 2 nadstropji za otroke, ker so tudi pred 50 in 60 leti otroci zbolevali. Seveda je zelo tragično, če zboli in umre otrok. Zato imam pred očmi fanta, starega 20 let, ki bi moral na olimpiado in se je dvakrat cepil, a je po drugem cepljenju ohromel, oglušel. Sledila je težka rehabilitacija. Zdaj se je nazaj naučil hoditi, govoriti.
Zakaj številne medicinske sestre dajejo odpovedi? Veliko jih ne more več prenašati te pokvarjene igre, ker vidijo v čem je hec. Sestre si mislijo, da gredo raje za trgovko, pa bo njihovo delo bolj mirno in bodo imele več prostega časa za družino.
Kako pa je z izolacijo aktualnega virusa?
Tega virusa ni še nihče izoliral. Le delčke, za katere pravijo strokovnjaki, da so te delčki lahko v nas že 30 let ali več.
Kakšno pa je vaše mnenje glede testa PCR?
Ima 90-odstotkov možnosti za napako. Kako ve, da je to londonski, južnoafriški ali delta sev?
Kakšno je vaše zadnje vprašanje:
Po nekatirih virih je virus živ, po drugi ne. Vsekakor ni visoko organiziran. A kako on ve, če gre le za molekule, da mora meni priti v nos, ne v usta ali oko. Ali misli, da če ji pridem v usta, me bo baba prebavila? Če pridem pa pod strehco, tam bo pa varno. Kako ve, če nima čutil in pameti (pravijo, da ne). In zakaj potem ni dobra analiza iz mojih ust. Če sem inficirana, sem povsod.
Pa tudi podjetnikov ne napada, zelo napadalen je na šolnike in otroke v šoili. Reveži sedijo 6 ur z masko, nato pa gredo iz šole brez mask in popolnoma skupaj. Otroci hočejo biti skupaj.
Znanstveno je dokazano, da osamljen človek, propada, umira na obroke.
Tudi jaz niti v snu ne bi šla v dom, da ne bi mogla par mesecev videti svojih punčk, temveč bi lahko z njimi komunicirala le po telefonu. Da bi bila kot zapornica v samici, v kateri me bo obiskala ena preoblečena v ‘marsovko’. V življenju mi pomeni le, da vidim svoje deklice v živo vsaj za 10 minut.
Fotografija: Pexels