Aktualen duh časa nažira našo psiho bolj kot si lahko mislimo. Zagotovo tudi vi, tako kot midva z dr. Silvom Koželjem, v dnevnih izkušnjah z ljudmi opažate, da so ljudje postali bolj razdražljivi, zamorjeni, zaskrbljeni ali celo apatični. Reagirajo na to, kar se dogaja. Ne gre mimo. Zato se nama je zdelo pomembno podrobneje razložiti dinamiko, ki je v ozadju, in podati ključ za samoopomoč.
Silvo Koželj se mi je zdel idealen sogovornik, saj človeško psiho obravnava celostno in tudi v skladu s kvantno znanostjo ter številnimi naprednimi tehnikami. Zdi se mi pomembno, da se zaveda, da na človeka vplivajo vsi impulzi, vse informacije, ki jih njegov sistem sprejema.
Ko dandanes vstopimo v trgovino, na pošto, v službi, se dobimo s prijatelji ali na družinski večerji (skratka kamorkoli pridemo) slišimo le še eno osrednjo temo, o kateri teče pogovor. Že to je obremenjujoče za ves sistem, opozarja dr. Koželj. Nenehno procesiranje ene in iste informacije in z njo povezane dileme, na katere nimamo odgovora.
“Žre nas malo po malo. Na neki točki pride do preobremenjenosti. Kjer je posameznik bolj odprt ali zaprt, tam telo pokaže opozorilne lučke. Tudi pri svojih strankah opažam, da je veliko tega vpliva dogajanja na njihovo psiho,” sogovornik opiše mikro stanje makro vzorca.
Okolje zelo vpliva na psiho posameznika in to je treba obravnavati z vso resnostjo, še pove dr. Koželj. Pričakovati, da bo nekdo kar dobro, zato ker zmore regulirati svoje odzive, je iluzorno. Seveda taka oseba lahko bolje prenese razmere. A če naslednji (in naslednji in naslednji in naslednji…) dan znova vstopa v toksično okolje, kjer preti realnost (naj bo ta realna ali nerealna), se bo organizem vedno odzval primerno – na stresno okolje se bo odzval s stresom. Zato je pomembno, da se več pogovarjamo o samem dogajanju v okolju, ne glede na to kakšno menje imamo glede realnosti.
Toksičnost trenutnemu okolju dajejo že sama nejasnost, negotovost, nemoč, ki so posledica nejasnih, dvoumnih informacij. Naš kognitivni sIstem namreč ne zmore procesirati dveh različnih informacij o isti stvari, zato odpove. Izbrati mora eno opcijo in ne ve, ali je izbral pravo. Na to pa odreagira tudi čustveni sistem. Lahko pa se zgodi tudi obratno – da najprej zaznajo čustva, nato kognicija poskuša to racionalizirati. Najlažja možnost je, da se odmaknemo, a s tem se ne reši težave, pojasnjuje strokovnjak za psiho dr. Silvo Koželj.
Kar se dogaja je širok fenomen in je res vreden poglobljenega raziskovanja.
S sogovornikom sva se dotaknila tudi spremenjene dinamike na področju dovoljenega razmišljanja in izražanja, ki je prisotna na vseh ravneh – tudi v strokovnih krogih.
Z dr. Silvom Koželjem sva celo razkrila ključ upravljanja s človeško psiho, kadar ta naleti na težave (vključno z vsemi zgoraj omenjenimi). Prav tako sva govorila tudi o tem, kaj pomeni mentalna higiena oz. kako jo lahko vsak od nas prakticirala dnevno.
Pomembno pa je odpirati tudi raziskovanje svojega bivanja tu. Nenazadnje samo transcendenco, ki jo je že svetovno znani psiholog Abraham Maslow označil kot eno ključnih človekovih potreb. Ta pomembna, a pogosto zanemarjena, potreba se dotakne tudi duhovne ravni bivanja tu v tej 3D realnosti.
Več o skrivnostih človeške psihe in kako male izdaje naše duše vplivajo na naše zdravje si oglej v videointervjuju…
Naš današnji sogovornik dr. Silvo Koželj je izkušen strokovnjak. Po teoretični plati je doktor psihologije, v praksi pa integrativni psihoterapevt, ki v okviru klinike Antistresna klinika pomaga svojim strankam do dobrega počutja in življenja. Je tudi učni terapevt na Inštitutu za integrativno psihoterapijo, asistent na Univerzi v Kopru, FAMNIT, oddelek za biopsihologijo, predavatelj na FUDŠ za področje psihoterapije,predsednik sekcije za Športno gibalno psihoterapijo v društvu SINTA, član častnega razsodišča Slovenskega združenja psihoterapevtov in svetovalcev, član Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo IIPA, direktor Inštituta za socialno psihologijo. Pri svojem delu uporablja tudi napredne metode dela kot je npr. EMDR, prav tako pa razvija lastno metodo dela, kjer povezuje telesno gibalni aspekt človekovega delovanja z njegovim psihičnim mehanizmom.
