Le malo ljudi se zaveda, da njihovo razmišljanje in dojemanje resničnosti ni nastalo samo od sebe temveč je plod številnih strateških prizadevanj tistih z močjo in vplivom na komunikacijske kanale. Žal je tako, da živimo v družbi, katere vladar je denar. Kdor ima največ denarja, tisti ima največ vpliva na druge ljudi. To že od nekdaj počne skozi informacije in zgodbe, ki jih podaja. Nekoč so bili te kanali bolj osnovni, danes pa so postali bolj sofisticirani. A tehnike ostajajo podobne skozi čas. In kot nam kaže zgodovina – vedno znova delujejo.
Postopek pa je v osnovi nekako takšen:
- Najprej oslabimo njihovo kritično razmišljanje. (To nam omogoči, da bodo vsako predstavljeno informacijo takoj sprejeli in posledično naredili, kaj jim je naročeno.)
- To dosežemo tako, da jih (že skozi izobraževalni proces in ostalo dresuro) prepričamo, da naj se ne poglabljajo sami in celostno v vsebine/področja (za katere nočemo, da se), ker se tako ne spoznajo, niso kompetentni ali preprosto ne razumejo področja dovolj.
- Temveč naj le slepo verjamejo in vzamejo kot dokončno dejstvo, to kar jim je predstavljenjo. S polno vero naj sledijo navodilom, ukazom avtoritet, ki edini vedo, da je to za njih edino prav.
- Nikakor ne dovolimo, da ljudje sami pridejo do svojih zaključkov, na podlagi lastnih raziskav in izkušenj.
- Tiste, ki pa ne ubogajo, pa jih javno sramotimo, smešimo, krtiziramo, linčamo…
- Nato vstopimo v njihovo podzavest, tako da ustvarimo močan čustven naboj – strahu seveda (to je preizkušena metoda).
- To počnimo dan za dnem s pomočjo medijev, korporacij, podjetij, politikov, s tem, da jim nenehno komuniciramo veliko dozo strašljivih informacij.
- Hkrati skozi ves proces ponavljamo ključna jasna navodila ali ukaze, ki želimo, da jih izvedejo, da bodo skladni z ostalo hipnotizirano množico (verjetno ne rabimo omeniti, da tudi in predvsem s cilji hipnotizerja).
Fotografija: Pexels, Cottonbro
