Kako smiselna je uporaba surovin iz biološko kontrolirane pridelave pri proizvodnji pralnih sredstev?
V nekaterih starih kulturah je bilo očiščevanje telesa in čiščenje oblačil dejanje kulta. Skozi očiščevalne rituale se je človek osvobodil nečistosti tako imenovanega »nižjega« okoli sebe, da bi se lahko čist posvetil duhu. Telesno, duševno in duhovno očiščenje je spadalo skupaj, bilo je eno.
Danes izgleda, kot da je umivanje čiščenje in izpiranje nekakšno početje, ki naj bi ga opravili, če je le mogoče na hitro in mimogrede, kot nekakšno nujno zlo. Kljub temu pa je čistoča tako kot prej še vedno velikega duševnega pomena: Zakaj imamo potrebo po čisti obleki? Zakaj se počutimo v sveže preoblečeni postelji tako zelo dobro? Zakaj naše stanovanje očistimo in pospravimo, preden pridejo obiski, ali pa pred prazniki? Urejenost in čistoča imata na sebi nekaj osvobajajočega in zadovoljujočega, kar pa vpliva zopet nazaj na našo dušo.
Da bi sredstva s katerimi peremo in čistimo zadostila tem doživetjem očiščevanja, je samo stvar doslednosti. »Nečista« čistila zares dosežejo videz čistosti, ampak ta občutek je varljiv zaradi svetlečih se površin, mehkega otipa tkanin ali pa zaradi še bolj bele beline.
Pri razvijanju receptur za pralna sredstva in čistila je na razpolago ogromno surovin pridobljenih iz mineralov in iz nafte, so pa tudi rastlinskega in živalskega izvora. Če se držimo zgoraj omenjenih meril, se izbor takoj omeji na izbiro čistih mineralnih in rastlinskih izhodiščnih snovi. Minerali in rastline so že sami po sebi čisti. Potreba po snažnosti pa se pojavi šele pri človeku in živali.
Nafta je skupek snovi rastlinskega in živalskega izvora, ki je nastala brez zraka in svetlobe, pod vplivom visokega pritiska v dolgih preteklih obdobjih. In tako skrita v plasteh zemlje, je opravila svojo nalogo na področju vsega živega na zemlji. Ko pa pride na površje zemlje, se pa izkaže življenju zelo sovražna snov, ki uničuje rodovitna tla, naravni mikroorganizmi jo pa z veliko težavo razgradijo. Kot gorivo in vir energije, je nafta bistveno odgovorna za onesnaževanje ozračja s CO2.
Ta zakon, »zapoved o čistoči«, čeprav sicer omejuje uporabo surovin mineralnega in rastlinskega izvora, preprečuje pa uporabo petrokemično pridobljenih snovi, ima vseeno zelo omejeno uporabnost. Pri običajnem kmetovanju se ovira rastline v njihovem razvoju in rasti, se jih zastruplja in posiljuje. Pod »normalnimi« pogoji kmetovanja rastlina ne more več biti rastlina v pravem pomenu besede. Že samo pri uporabi umetnih gnojil, se korenine rastlin drastično skrajšajo. Njihovo listje, cvetovi in sadeži so veliki in debeli, okus je zvodenel, vonj pa je okrnjen. Zaradi pogojev monokulturnega kmetovanja in vse manj kolobarjenja, se mora pri običajnem kmetovanju obdelovalne površine redno škropiti s sredstvi proti plevelu in škodljivcem, ter s sredstvom, ki omogoča daljše skladiščenje. Onesnaževanja zaradi ostankov teh snovi v rastlinah, se ne da preprečiti in je zato uradno dopustno. Že samo ciljna vzgoja, ki ima poudarek na rodovitnosti še dodatno žene tako rastline kot živali v več kot ekstremno enostranskost glede njihove narave. Tako na primer krave, da bi dale čimveč mleka, nosijo z veliko težavo svoja prepolna vimena, žito pa lahko nosi svoje polno klasje samo zaradi sredstva, ki jim skrajša steblo.
Genetika pa žene tovrstno posiljevanje še naprej. S posegom v celice, se vsilijo rastlini globoke spremembe v njeni presnovi in njeni sposobnosti razvoja, to pa iz čistega materializma in brez kakršnegakoli razumevanja za bistvo rastline.
Tako pridelane rastline in njihove sestavine, kot so na primer olja in eterična olja, če jih primerjamo z rastlinami iz biodinamičnih in biološko kontroliranih kmetij, žal izgubijo večji del svoje vitalnosti in sevalne moči. S pomočjo celostnih raziskovalnih metod, kot so spagirična kristalizacija in merjenje biofotonov ter druge, se lahko ugotovi neverjetne vidne razlike v kakovosti, če primerjamo rastlinske surovine iz bioloških s surovinami iz običajnih nasadov.
In sedaj bi lahko domnevali, da zaradi kemijskih procesov, kot je na primer pretvorba olja v milo s pomočjo lugov in delovanja vročine, ne bo od prvotnih kvalitet prav nič več ostalo. Ravno nasprotno nam namreč dokazuje spagirika sama: pri tem rastline z vodo in alkoholom nekaj ur zaprejo na toplo, rastlinske dele pri 600°C upepelijo in kalcinirajo. Iz tega dobljene spagirične esence in soli dokazujejo stopnjevano odsevanje fotonov, razvojne sposobnosti in delovanja, če je rastlina sama res visoke kvalitete. Očitno je odločilna izhodiščna kakovost rastlin in seveda njim primerna
