Večina ljudi paradoksalno poskuša izboljšati svoj fokus, umiriti misli ali postati bolj kreativni z več napora, več discipline ali truda. Kar je tako kot bi hoteli več razmišljati o tem, kako manj razmišljati.
Medtem ko je njihova prava težava v tem, da njihov um deluje v napačnem načinu.
Možgani namreč ne delujejo vedno enako (v istih načinih), ampak delujejo v različnih frekvencah, valovih. In vsak od teh ima svojo funkcijo.
Zato je ključno, da se naučimo preklapljati med temi stanji (frekvencami).
Kaj sploh so možganski valovi?
Naši možgani ves čas ustvarjajo električno aktivnost. In ta aktivnost ima različne frekvence.
Ko smo močno skoncentrirani so naši možgani v beta stanju.
Ko je naš fokus sproščeno fokusiran, smo v alfa stanju.
Ko pa smo tik pred spanjem ali v globoki sprostitvi (med spanjem in budnostjo), smo v theta stanju.
Ko pa spimo, pa smo v delta stanju.
In vsako od teh stanj ima svojo funkcijo (kot sledi v nadaljevanju), zato imajo vsi prednosti in slabosti. In je normalno, da prehajamo med njimi tekom dneva.
A problem nastane, ko ostanemo pretirano časa ujet v enem od teh stanj. Dandanes smo večinoma v beta stanju, ki pomeni veliko razmišljanja in analiziranja. In težava je, da to ustvari preveč napetosti.
Beta: fokus… ali stres
Beta valovi so tisti, ki jih uporabljamo, ko delamo, rešujemo probleme, analiziramo podatke in ideje.
Tako da so ti valovi zagotovo nujni, a v presežku tudi postanejo naporni.
To je stanje, ko smo ves čas v glavi.
Zato je to stanje tisto, ki ga želimo uporabljati zavestno. Predvsem je pomembno, da ko ga uporabljamo, da si ne dovolimo distrakcij, ampak ga res čim bolj osredotočeno vzdržujemo.
Alfa: kreativno stanje, kjer se stvari začnejo sestavljati
Alfa je tisti zanimiv prostor med napetostjo in sprostitvijo. Stanje, kjer ideje pridejo same od sebe.
Ko nismo več v stresu, ampak smo še vedno prisotni. V bistvu smo kreativni ali v flow.-u (kot se sodobno reče).
In večina ljudi ga doživi naključno. Še bolje pa je, če ga znamo strenirati.
To pa naredimo preprosto tako, da za nekaj minut umirimo fokus in razširimo pozornost na dihanje, na telo ali na prostor okoli sebe.
Theta: vrata v podzavest
Theta stanje pa je še korak globlje.
To je stanje na robu spanja in budnosti. Imenujemo ga tudi trans, kot ga poznamo v hipnozi ali meditaciji.
To so tisti trenutki, ko se nam lahko začnejo pojavljati slike, ideje, občutki…
Zato se theta uporablja pri hipnozi, vizualizaciji, globoki regeneraciji, saj ga uporabljamo za preoblikovanje prepričanj, podzavestnih vzorcev, transformacijo…
Gamma: trenutki, ko klikne
Gamma je najhitrejša frekvenca.
To so tisti trenutki uvido (aha momenti), ko se nam določene stvari povežejo.
Zato to ni stanje, ki bi ga lahko dolgo vzdrževali, ampak je rezultat usklajenega delovanja drugih stanj.
Kako začnemo trenirati možganske valove, da lahko sami upravljamo svoje možgane?
Pri tem gre za to, da se natreniramo v preklapljanju med temi stanji.
Beta trening (produktiven fokus)
Beta stanja ne treniramo z več napetosti, ampak s strukturo.
Prakticiramo kratke intervale močnega fokusa, ki pomeni 20–25 minut dela in 5 minut odmora.
To je dovolj, da ohranimo zbranost, brez da bi se izčrpali.
Treningu lahko dodamo tudi logične igre, hitro povzemanje, aktivno razmišljanje…
In še en zanimiv trik: naš fokus lahko povečamo tudi, da skočimo pod kratek hladen tuš ali dodamo več svetlobe.
Alfa trening (kreativnost in sproščen fokus)
Če želimo več umirjenosti in več idej, je alfa stanje naše izhodišče.
Zelo preprosta praksa gre takole:
sedimo z odprtimi očmi in nekaj minut opazujemo dihanje in prostor.
Brez cilja in sodb.
Dodamo lahko vizualizacijo barv ali prizorov.
Ali pa uporabimo glasbo, ki podpira alfa frekvence.
Gre za to, da umu pokažemo, kako izgleda sproščen fokus.
Theta trening (globoka sprostitev in intuicija)
Theta stanje nastopi, ko res popolnoma spustimo nadzor našega uma.
Idealen trenutek je zvečer, tik pred spanjem, ali zjutraj, takoj ko se prebudimo.
Prakticiramo ga z:
- vizualizacijo
- počasnim dihanjem (4–7–8).
- jogo nidra
V tem stanju um ne dela, ampak le procesira.
Gamma trening (vrhunski uvidi)
Gamma ne moremo trenirati direktno, saj se pojavi, ko so ostali sistemi usklajeni.
Da bi jo vseeno aktivirali si lahko pomagamo z meditacijo pozornosti, globoke prisotnosti, včasih pa tudi z intenzivni,gibanjem ali dihanjem.
Orodja, ki ti lahko pomagajo
Kot dodatna podpora, ki nam je lahko pri aktivaciji teh stanj v pomoč, so:
- binauralni toni, ki pomagajo možganom ujeti določeno frekvenco
- neurofeedback naprave, ki ti pokažejo, kaj se dogaja v našem umu
- svetlobna in zvočna stimulacija
Ampak vseeno je dobro vedeti, da so osnove vseeno dihanje, pozornost in prisotnost, zato vsa ostala orodja tega ne morejo nadomestiti.
10-minutni dnevni reset za možgane
Kratka dnevna vaja, ki je lahko odličen trening lahko vključuje:
- najprej nekaj minut počasnega dihanja,
- potem kratka vizualizacija dneva,
- nato nekaj minut globoke sprostitve z zaprtimi očmi,
- in na koncu občutek hvaležnosti.
Naš um je sistem, ki ga lahko naučimo delovati drugače, skozi več zavedanja, v katerem stanju se nahajamo in spretnostjo, da ga po potrebi spremenimo.
