(* N.A. = New Age)
(Vsi dogodki in osebe so plod domišljije in je njihova podobnost z resničnostjo zgolj naključna in nenamerna)
MOJ VM
Sedim nekega lepega jesenskega jutra ob kozarcu čiste vode, in zbrano meditiram o svojem velikem duhovnem napredku, ko se nenadoma predre nebo in vame kot strela z jasnega udarijo mogočne besede mojega vnebovzetega mojstra (v nadaljnjem besedilu MVM, s poudarkom na prvem M – mojega; njegovega imena vam ne bom izdala, da se nanj ne priklopi še kdo, saj imam z njim ekskluzivno pogodbo le jaz in je zato moj). Z globokim glasom mi naroči sledeče:
»Darinka moja, na zelo visoki duhovni stopnji si že, a učenja še ni konec; zdaj je prišel čas za naslednjo stopnico. Potrebuješ zelo intenzivno učenje in to ni možno brez izjemnega učitelja. Zate sem še posebno skrbno izbiral: našel sem zemeljsko mojstrico, ki svoje znanje in modrost nesebično deli s svojim ožjim in širšim okoljem. Največ se boš lahko naučila z opazovanjem, zato jo boš en mesec spremljala na vsakem koraku, ponižno, skromno, brez besed… le opazuj.«
»Uh, spet šolanje!«, pomislim, »pa ravno zdaj, ko sem prišla na vrh. Kaj novega se pa lahko sploh še naučim?!« Ker MVM zelo spoštujem in mu predano sledim, se tudi tokrat uklonim njegovemu vodstvu. A kako bom mojstrico prepoznala? MVM v hipu postreže z odgovorom: »Sama ti bo prišla nasproti in takoj boš vedela, da je to ona.« Hotela sem ga vprašati še to in ono: kakšne lase ima, kako je oblečena, ali je prijazna, kdaj se bo to zgodilo… bla, bla, bla…., a je MVM švignil nazaj v nebo, jaz pa na vegetarijansko kosilo.
Naslednjih nekaj dni budno opazujem svet okrog sebe, še posebej pozorna sem na ženske, saj bi se v vsaki izmed njih lahko skrivala moja mojstrica. Gledam predvsem take, ki se odevajo v posebna »new age« oblačila, prežim tudi na ostale znake, predvsem v obliki obeskov, prstanov in ostalih dodatkov (kristali, amuleti, talismani, ploščice in krogci s skrivnostnimi znaki). Najbolj pa moje oči raziskujejo njihove obraze: upam, da bom svojo mojstrico lahko prepoznala po tistem posebnem novodobnem »kako vas imam vse rada, vas sprejemam take kot ste« nasmehu.
Ko se par dni nič ne zgodi, si mislim, da se je MVM pač enkrat zmotil (ha! tudi on ni popoln!!!) in na obljubljeno učenje skoraj pozabim. In – roko na srce – si tudi kar malo oddahnem: aaaaah, saj tega učenja verjetno res ne potrebujem….
PRVO SREČANJE Z UČITELJICO
Kaj je to?! Nekaj me trga v ušesu… že par dni. Ruto na glavo in hajd! k zdravniku, kar tako, za vsak primer. Z bolečim izrazom korakam proti Zdravstvenemu domu in naletim na znanko. »Ja, kaj pa ti z ruto na glavi?«
»Ah, že nekaj dni me boli uho. Sem…..»
»Aha! Uho te boli?!!! Česa torej nočeš slišati?!!!«, reče s pomenljivim glasom in pogledom, neizprosno uprtim vame. »Le kaj ti bo zdravnik? K meni pridi.«
V tem hipu jo prepoznam. Ja, moja učiteljica je, moja mojstrica!!!! Ves čas sem jo imela pred nosom, a je nisem videla. Ah, draga Micka N.A. Novodobnič, ti si torej moja učiteljica, ki mi jo je namenil MVM. Tole srečanje sta gotovo že nekaj časa naklepala NVM (njen vnebovzeti mojster) in MVM. Neverjetno, kako te stvari delujejo…. So pa res mojstri, ti mojstri!
V mesecu druženja s tako modro izbrano mojstrico sem lahko dodobra spoznala, da si boljše učiteljice ne bi mogla želeti: njena nesebična pripravljenost na pomoč me je večkrat do solz ganila (le kdaj bom jaz na tako visoki stopnji kot ona?). Ah, kako tenkočutno je znala opazovati svet okrog sebe: takoj je prepoznala ljudi, ki so bili potrebni pomoči in ni čakala, da bi zbrali pogum ter jo prosili za pogovor. Ne, s svojimi globokimi uvidi in modrimi razlagami je k njim pristopila kar sama in jih neumorno ozaveščala. Kako bogati so bili dnevi, ko sem smela hoditi ob njej in veselim se trenutka, ko si bom tudi sama upala pristopiti k neznancu na ulici in mu povedati, kaj je z njim narobe.
PRIMERI IZ PRAKSE
Naj opišem par »naključnih« srečanj med mojstrico in ljudmi, ki so bili potrebni njene pomoči. Z zavedanjem, da je takih ljudi vsak dan več in naravnanostjo, da jih bo nesebično reševala, je budno opazovala prijatelje, sorodnike, sodelavce, znance in tudi naključne mimoidoče. Na poti v knjigarno sva srečali njenega prijatelja Janeza, z novimi očali na nosu. »Kaj pa ti z očali?!«, se je sočutno zazrla vanj.
»Zadnje čase sem opažal, da mi vid peša, pa sem obiskal okulista. In mi je…«
»Pa si se vprašal, česa nočeš videti? Saj vemo, da so težave z očmi povezane s tem, ne? Priporočam ti, da očala takoj vržeš v smeti in začneš z delom na sebi. Oglasi se kaj pa bova zadevo brez medicine lepo uredila.«
V soboto sva se odpravili na obisk k njeni ostareli teti Francki v dom za starejše občane (uh, kakšnega sočutja je sposobna moja učiteljica!! Učim se, učim – sto na uro!). Teto sva našli v sobi, na fotelju, saj se je zaradi bolečin v kolku le stežka premikala.
»Ja, teta, tole bo pa treba urediti, saj ne morete kar takole v nedogled ždeti na fotelju.« Iz torbice vzame knjigo in v hipu najde odgovor: »Aha, kolki. Ja, teta, težave v kolkih pomenijo strah pred napredovanjem pri pomembnih odločitvah. Nimate cilja, proti kateremu bi stopali.« (Ošvrknem naslovnico: Louise Hay: Življenje je tvoje. Aha!, dojamem, od tod mojstričino bogato znanje. Odločim se, da bo ta knjiga postala tudi moja biblija.) Teta samo čudno gleda, saj očitno še ni pripravljena na tako globoko spoznanje o sebi.
Blizu lekarne sva srečali znanko Ano, ki je v roki zadovoljno tiščala majhno papirnato vrečko: na recept je dobila neko čudovito mazilo proti glivicam, ki jo že nekaj časa mučijo.
»Kaj, s kremo se boš mazala?! Najprej je treba pogledati, ZAKAJ imaš glivice, vedno je treba najti vzrok in ga odpraviti.« Spet pogled v knjigo in pojasnilo: »Glivice na stopalih pomenijo razočaranje nad tem, da te ne sprejemajo in tudi nezmožnost lagodno napredovati. Si se kaj spraševala o vsem tem? Pridi jutri k meni, ti bom z veseljem pomagala.«
Ob vsakem podobnem srečanju knjiga iz torbice… nasvet… knjiga v torbico. Koliko dobrega lahko človek naredi z eno samo knjigo! Jaz bom šla še korak dlje, se odločim, in se bom celega seznama iz knjige naučila kar na pamet. Je vredno. Koliko ljudem bom lahko rešila probleme, ker jih bom osvetljevala s pravega zornega kota. Koliko manj škodljivih zdravil bodo pojedli in kako lahkotnejši bodo hodili po svetu.
ARHETIP NERAZUMLJENEGA REŠITELJA
Najino poslanstvo se je lepo odvijalo, saj sva rešili kar lepo število ljudi (učiteljica je v četrtem tednu nesebično nekajkrat dovolila tudi meni, da sem v njeni knjigi poiskala odgovore in mi s tem dala možnost za hitrejše napredovanje). Sredi največjega rešiteljskega zamaha pa se je začelo dogajati nekaj nenavadnega: včasih sem od daleč zagledala Janeza, kako je z očali na nosu nenadoma opazil nekaj zelo pomembnega na nasprotni strani ceste, Ana je samo na hitro pozdravila, izjavila, da se ji strašansko mudi in odhitela dalje, teta Francka pa je bila ob najinih obiskih vedno manj zgovorna. Imela sem čedalje bolj nelagoden občutek, kot da se nama hočejo ljudje ogniti, če jim to le pravočasno uspe. Res čudno. Ali ne znajo ceniti najine pomoči, najinega razdajanja?
»Nič naj te ne skrbi,« me je potolažila Micka N.A. Novodobnič, ko sva zaključevali z enomesečnim učenjem. Na pot rešiteljice me je poslala z naslednjimi preroškimi besedami: »Zavedati se moraš, da je večina ljudi še vedno na zelo nizki ravni zavedanja in nočejo slišati, kaj je z njimi narobe. A brez skrbi, počasi jih bova že prepričali o vzrokih za njihove težave. Delo rešiteljev je naporno, a izpolnjujoče, čeprav zelo samotno. Najbolj napredni ljudje so bili vedno najmanj razumljeni.«
Ostala sem sama s knjigo. Seznama sem se kmalu naučila na pamet, pripravljena, da vse to znanje podelim s pomoči željnimi trpini. Malo mi je bilo dolgčas, pa sem začela raziskovati dalje. Naletela sem na knjige, predavanja, seminarje gospe Caroline Myss, izjemno nadarjene, sposobne in priznane ameriške »medical intuitive« (kako naj to prevedem: medikalna intuitivka? medicinska vpoglednica? …. Ah, bom vprašala učiteljico, ona bo že vedela.) Zelo me je zmedlo, ko sem prebrala njeno razlago o vzrokih za bolezni, krize… Takole pravi: »V zdraviteljskih krogih je zelo močan stereotip, da vse bolezni in krize izvirajo iz negativnosti. To ni res!!! Zadeve vidimo črno-bele, zelo poenostavljene in mislimo, da poznamo vse odgovore. Prizadevamo si, da bi našli logično razlago za nekaj, kar se ne da logično razložiti. Vsak tak poskus nas bo razočaral. Če bolniku rečemo, da mu bomo natančno razložili, zakaj je zbolel, smo stopili na ozemlje, kamor ne spadamo.
Nekateri ljudje doživijo težke izzive zato, ker je to njihov način poučevanja. Včasih nastopi bolezen kot posledica izgube moči, včasih pa zato, ker se mora ves sistem naravnati na višje nihanje, da bo lahko prenesel močnejšo energijo. Včasih je ta energija tako drugačna, da mora telo najprej iti skozi proces čiščenja, da jo bo lahko sprejelo. Lahko se pojavijo različne motnje v delovanju telesa – ne kot posledica negativnosti, ampak kot priprava na preobrazbo. Če smo zares iskreni do sebe, bomo začutili, kdaj zbolimo zaradi stresa, negativnih vzorcev in kdaj zato, da se v naši notranjosti nekaj na novo postavi. Tu spet lahko pademo v drugo past: ne poglobimo se v morebitne vzroke, ampak vse takoj označimo za čiščenje, za pripravo na dvig energijske ravni.«
Kaj naj zdaj s tem?! Pa tako lepo sem imela vse popredalčkano, vse mi je bilo jasno, zdaj pa mi neka Američanka teži s čudnimi uvidi! Svojo učiteljico Micko bom vprašala, seveda! Prijazno me sprejme, prebere moje izpiske in poznavalsko zamahne z roko:
»Gotovo je imela tale gospa težko otroštvo in zaradi svojih nezavednih, globoko zakopanih frustracij išče pozornost in priznanje z nekimi čudnimi, nepreverjenimi teorijami. Saj vemo, da je vse točno določeno, vse povezave so že odkrite, treba se jih je le dosledno držati. Pogumno deluj naprej!«
Odleže mi, hvaležno se nasmehnem in že hitim reševati naslednjo žrtev. Le zakaj se me zadnje čase vedno več ljudi ogiba?
Naj za zaključek zgodbe priznam, da je imel MVM – kot vedno, tudi tokrat – prav: ob Micki N.A. Novodobnič sem se res veliko naučila.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Avra, 2008
Naslovna fotografija: Pexels
