V preteklosti je bilo tako v Sloveniji kot v tujih deželah nekaj običajnega, da so male družinske kmetije nadaljevale svojo tradicijo iz roda v rod. Največkrat so jih prevzeli mlajših družinski člani ali pa so se prodale. Tako se je ohranjala pestrost pridelave in kakovost naše prehrane. A danes so to žal le še nostalgični spomini. Kajti mladi se največkrat preselijo v večja mesta in kmetovanje se ustavi, ko stara generacija ne zmore več sama opravljati del. V nekaterih primerih pa male kmetije ‘pojejo’ veliki pridelovalci, ki največkrat ne kmetujejo okolju prijazno.
Zato imajo majhne družinske kmetje številne prednosti za lokalno kot globalno okolje, tako v finančnem kot okoljskem pogledu. Majhne kmetije lahko veliko prispevajo k zdravju lokalne skupnosti, saj je lokalna hrana bolj zdrava, ker vsebuje informacije iz neposrednega okolja, ki jih organizem iz tega okolja najbolj rabi. Hkrati se krepi lokalna ekonomija in se ustvarjeni prihodki vračajo v lokalno gospodarstvo. To pa nam prinaša večjo finančno stabilnost in neodvisnost od zunanjih virov. Posledično se zmanjša tudi obremenjevanje okolja zaradi transporta, ko se določeni pridelki tovorijo iz enega dela sveta na drugega. Na eni strani gre za zmanjšanje porabe energentov, potrebnih za pot, na drugi pa tudi manjšo porabo embalaže, ki sicer konča kot odpadek.
Po svetu se tako oblikujejo številne pobude za ohranitev malih kmetov. Nenazadnje smo bili konec 90. let priča tudi številnim velikim prehranskim aferam in krizam, ki so se zvrstile v Franciji. Tudi te so razlog za aktivacijo okoljsko ozaveščenih potrošnikov, da so se kar sami organizirali in poiskali kmete, ki bi bili pripravljeni za njih pridelovati ekološko hrano na majhnih kmetijah.
V Franciji, kjer dobiva ta oblika ekološkega kmetovanja čedalje večje razsežnosti, za njeno zaledje skrbijo neformalne potrošniške organizacije: iščejo zemljo, ki bi jo bilo mogoče najeti, skrbijo za izobraževanje novih generacij v vrstah kmetov in potrošnikov in v določenih primerih kmetom celo posojajo denar za ureditev novih površin. Iz te oblike neposredne izmenjave, od katere imata korist obe strani, hočejo namreč izriniti logiko ‘biznisa’, ki mu vlada izključno želja po neposrednem dobičku.
Razširjenost te oblike sodelovanja nam lahko ponazori podatek, da je bilo pred leti samo v enem od pariških okrožij več kot 2000 skupin potrošnikov, zbranih okrog svojega kmeta, delovale pa so tudi okrog manjših mest. Za vse skupine je značilno, da poteka predaja pridelkov na javnih mestih, s čimer po svoje izzivajo oz. ozaveščajo ljudi (povzeto po B.Fras).
‘Posvoji’ kmeta, da bomo lahko skupaj preživeli
V teh prelomnih časih, ko se aktualna kriza dotika prav vsakega izmed nas, so še posebaj prizadeti prav ekološki kmetje. Le tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kakovostno hrano, najbolj kraten dostop do prodaje zdrave hrane. V teh ‘čudnih časih’ s svojim izbranim nakupom tako lahko pomagamo lokalnim pridelovalcem, ki so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje.
Pomagamo jim lahko, da od njih odkupujemo pridelke, saj nam to na eni strani omogoča, da svoje družine oskrbimo z zdravo hrano brez strupov, polno nutrientov in življenjske energije. Na drugi strani pa omogočimo kmetom, da prodajo svoj pridelek in ustvarijo prihodke, ki jim omogočajo preživetje.
Realizacija skupnih interesov nas krepi kot Skupnost.
Osrbovalnica za skupinsko naročanje sadja, zelenjave in drugih domačih živil
To lahko storimo, da se pridružimo skupinskemu naročanju sadja, zelenjave in drugih domačih živil in si s tem zagotovimo lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih. V zameno so nam zagotovljeni: zaupanje, ustrezna cena in kakovostni pridelki.
Skupinskemu naročanju se lahko priključimo prek OSKRBOVALNICE, ki je skupnost za skupinsko naročanje eko in živil brez FFS za dostavo v Mavčičah, Ljubljani, Vrhniki, Logatcu, Postojni, Sežani, Celju in Mariboru..
Slovenci smo že večkrat dokazali, da smo se ob nastopu kriz sposobni povezati in združiti! Številni smo se že povezali okoli malih kmetov oziroma njihovih kmetij, s katerimi skupaj spremljamo dogajanje na njihovih poljih, jim pomagamo in z njim sodelujemo. Se nam želiš v uživanju zdrave hrane priključiti tudi ti in tvoja družina?
Fotografija: Unsplash
