Slovenci porabimo v prehrani 90,52 tisoč ton sladkorja letno, kar pomeni približno 124 g sladkorja na prebivalca na dan, kažejo podatki Statističnega urada RS za leto 2009.
Če preračunamo na kalorično vrednost, bi to pomenilo, da pojemo kar četrtino dnevnih potreb po kalorijah s sladkorjem v obliki saharoze upoštevajoč 2000 kcal dieto. Bel oziroma rafiniran pesni ali trsni sladkor, skupaj s koruznim sirupom, glukozo in dekstrozo, ki so prisotni v predelanih živilih, ni problematičen samo zaradi visokega glikemičnega indeksa, pač pa tudi zato, ker so ta sladila oropana vseh mineralov, vitaminov in drugih rastlinskih aktivnih snovi, kot so na primer antioksidanti.
Ko iščemo alternative za zamenjavo rafiniranega sladkorja, se vse prevečkrat ponujajo umetna sladila, s katerimi želimo zmanjšati vnos energije iz sladkorja in preprečiti ali zmanjšati pojavnost debelosti in diabetesa tipa 2. Bolj glasno bi se morali zavzeti za kampanje za zmanjšanje uživanja sladkorja na sploh in predstaviti naravne alternative, ki jih lahko uporabimo namesto rafiniranega sladkorja in tako ob sladkem okusu dobimo sicer še zmeraj enako količino kalorij, a tudi aktivne sestavine (minerale, vitamine, antioksidante), ki nam koristijo.
Ker prehranski strokovnjaki priporočajo, da za zaščito pred oksidacijskim stresom, ki je tesno povezan s civilizacijskimi boleznimi sodobnega sveta, zauživamo čim več antioksidantov iz živil in ne iz prehranskih dopolnil, so raziskovalci v ZDA preverili, s čim bi lahko zamenjali rafiniran sladkor, da bi ob tem pridobili kar največ snovi z antioksidativnim delovanjem in ne le praznih kalorij.
V študiji so primerjali antioksidacijska moč rafiniranega sladkorja, koruznega sirupa, različnih vrst rjavega sladkorja, melase, javorjevega in agavinega sirupa, medu, ječmenovega in riževega sladu ter sladkorja iz datljev. Najnižjo antioksidacijska moč sta po pričakovanju imela rafiniran sladkor in koruzni sirup ter nepričakovano tudi vse vrste agavinega sirupa, ki je v zadnjih letih postal priljubljen zaradi svojega nižjega glikemičnega indeksa. Rjavi sladkor je imel višjo antioksidacijska moč v primerjavi z belim, vendar tudi med rjavimi sladkorji obstaja pomembna razlika, saj temni vsebujejo veliko več antioksidantov kot svetlo rjavi. Javorjev sirup ima podobno antioksidativno kapaciteto kot svetlo rjavi sladkor, medtem ko je antioksidativna kapaciteta medu nekoliko manjša. Pri medu velja omeniti, da je njegova antioksidativna kapaciteta zelo variabilna in odvisna od sorte medu in številnih okoljskih faktorjev. Kot najbolj bogate z antioksidanti so se izkazale melase iz sladkornega trsa, tem pa sledita ječmenov slad, slad iz rjavega riža ter sladkor iz datljev (sušeni mleti datlji). Med posameznimi tržnimi produkti znotraj določene kategorije sladila pa seveda lahko obstajajo razlike v antioksidativni kapaciteti, saj je le-ta odvisna od vsebnosti antioksidatnov v osnovnem rastlinskem materialu, ki je vsakič drugačen, ter od procesov predelave.
Izbira alternativnih naravnih sladil z večjo prehransko vrednostjo od rafiniranega sladkorja je kar pestra, potrebno pa je vzeti v zakup različne stopnje sladkosti, ki jih ta sladila imajo in različne fizikalne lastnosti, ki pogojujejo njihovo uporabo v kuhinji. Kot splošno vodilo pa naj velja: izogibajte se pretiranemu slajenju hrane in pijač.
