Kam s pulpo, ki ostane po sočenju

Pri sočenju se ne moremo izogniti ostanku – pulpi. Velikokrat ne vemo, kam z njo, a bi jo bilo resnično škoda zavreči.

Sestavljajo jo predvsem vlaknine, ki smo jih soku odstranili, da se olajša absorbcija njegovih hranil v našem telesu, sicer pa so koristne in nujno potrebne za zdravo prebavo. Vlaknine delujejo kot nekakšna metla, ki čisti po prebavilih, hkrati pa dajejo dolgotrajen občutek sitosti. Ker se nanje vežejo tudi pesticidi, tako je vsaj trdil Norman Walker, pionir zdravljenja s sokovi, je uporaba pulpe smiselna predvsem, kadar sočimo ekološko sadje in zelenjavo (to je seveda vedno najboljše in toplo priporočeno predvsem v primeru bolezni, a ob rednem sočenju večjih količin velikokrat ni izvedljivo). Pulpa še vedno vsebuje tudi določen delež vitaminov, mineralov in ostalih zdravju koristnih snovi.

Uporaba pulpe mimogrede

zamešamo jo v namaze, juhe ali omake
pulpo, ki je ostala od sočenja sadja, lahko uporabimo v sladicah
zelenjavna pulpa, ki jo zamešamo v testo za vegetarijanske polpete, bo izdelku dodala vlažnost, hkrati pa ne bo vplivala na okus
korenčkova in jabolčna, pa tudi pulpa rdeče pese, se dobro obnesejo v biskvitnem testu, kjer povečajo vlažnost in rahlost
pulpa, ki je ostala od sočenja paradižnika, je odlična za uporabo v lazanji
če pulpo zmešamo s tekočim sladilom, npr. agavinim ali yacon sirupom, dobimo sladko maso, ki posušena v dehidratorju spominja na piškote
pulpo lahko vmešamo v smoothije

Ponujamo vam še nekaj konkretnih veganskih receptov, s katerimi se lahko »znebite« pulpe.

Presni krekerji

5 skodelic pulpe, ki je ostala od sočenja korenja, jabolk, rdeče pese in/ali zelenja
1/2 skodelice mletih zlatih lanenih semen
1/2 skodelice sončničnih semen
1/2 skodelice kaljene in posušene ajde, fino zmlete
ščep himalajke ali morske soli

Vse sestavine premešamo in dolivamo toliko vode, da se med seboj sprimejo, približno 2 skodelici. Mesimo z rokami dlje časa, da se lanena semena napijejo vode in še bolj povežejo maso. To nato razmažemo po pladnjih dehidratorja približno ¼ – ½ cm na debelo in sušimo čez noč. Razrežemo na poljubne kose, jih obrnemo in sušimo dalje, do suhega. Krekerje lahko uživamo same ali z različnimi namazi.

Veganski mafini

(za približno 12 mafinov)

2 skodelici korenčkove ali jabolčne pulpe
2 zelo zreli banani
1 skodelica mandljeve moke (pripravimo jo tako, da mandlje fino zmeljemo v blenderju ali kavnem mlinčku)
6 žlic jajčnega nadomestka ali chia gela (zmleta chia semena, namočena v vodi v razmerju 1:3)
1/2 skodelice agavinega ali yacon sirupa
2 čajni žlički vanilije v prahu
3 žlice olivnega olja
2 žlički pecilnega praška ali sode bikarbone
1 žlička cimeta v prahu
1 žlička mletega muškatnega oreščka (po želji)
1/2 žličke himalajske ali morske soli
2 skodelici kokosovih kosmičev

V kuhinjskem mešalniku premešamo vse sestavine razen kokosovih kosmičev. Ko dobimo homogeno maso brez večjih koščkov, dodamo še kokosove kosmiče in dobro premešamo. Z maso napolnimo pekač za mafine, ki smo ga prej obložili s primernimi papirnatimi modelčki. Pečemo na 180º C približno pol ure.

Zeleni namaz

1 skodelica pulpe, ki je ostala od sočenja katerekoli zelenjave (npr. zelene, korenja, špinače, …)
1 večji avokado (obvezno zrel)
1 žlica limoninega soka
1 žlica sojine omake
2 žlici jedilnega kvasa v kosmičih
šopek sveže bazilike, sesekljane