Na področju komplementarne (dopolnilne) medicine v Sloveniji vlada kaos. Ljudje, ki si želijo komplementarnega zdravljenja poleg uradne medicine, so pogosto izgubljeni v poplavi različnih zdravilcev ali terapevtov na trgu. Da bi se izognili plačevanju za tisoč in en dodatek, so odločilne prave informacije. Še posebej v časih, ko vlada neznosen mentalni in čustveni pritisk.
Zato smo se za boljši vpogled in razumevanje problematike obrnili na dr. Katerino Vidner Ferkov, urednico portala Zdravo Slovenija in medicinsko antropologinjo, ki se posveča celostnemu razumevanju družbe, zdravja in etike. V intervjuju nam je pomagala razumeti, kako se znajti v omenjenem kaosu ponudbe.
Ideano bi bilo, da bi bila alternativna in dopolnilna medicina eno od področij zdravstva, ki ne bi konkuriralo uradni medicini, ampak bi ga le dopolnjevalo. Poleg tega bi zdravniki konvencionalno medicino dopolnjevali v sodelovanju z alternativno. Zakonsko pa bi se se omenjena področja štela za enakovredna. V večini držav je dopolnilna medicina sicer dovoljena, vendar nima podpore vlade.
Katerina Vidner Ferkov nas je spomnila, da ljudje pogosto avtomatično mislijo, da je alopatska oziroma uradna zahodna medicina enako razumljena po vsem svetu. Pri tem pa pogosto pozabljamo, da se tudi alopatska medicina lahko razlikuje v različnih družbenih skupinah.
Uradne medicine po svetu zdravijo iste bolezni na različne načine oziroma z različnimi postopki zdravljenja. Na primer za prebivalca v brazilskem pragozdu, je antibiotik alternativa, ker se on zdravi z zelišči.
“Težava v našem svetu pa je, da pod alternativno medicino na žalost uvrščamo vse – od klicanja angelov do tega, da gre nekdo na priznano homeopatsko ali ajurvedsko kliniko v tujini,” opozarja dr. Katerina Vidner Ferkov.
Komplementarna medicina pa pomeni dopolnitvena in zmeda nastaja predvsem v medijih, ki ne raščiščujejo teh pojmov, medtem ko v strokovni literaturi medicinske antropologije ni nobene zmede ali dvoma, kaj je kaj.
Slovenci imamo bogato tradicijo na področju alternativnih zdravilnih praks
Zanimiva informacija, ki jo je Katerina Vinder Ferkov izpostavila, je, da smo v Sloveniji pozabili na korenine svojih zdravilnih praks, saj imamo izjemno tradicijo zeliščarstva in drugih oblik (od mineralnih vod, kopeli in podobno). V svojem doktorskem raziskovanju je naletela na zapise, ki govorijo o naprednih zdravilnih praksah v Sloveniji že v srednjem veku, ko smo na primer znali zelo natančno diagnosticirati okoli 300 bolezni s pomočjo analize urina.
Slovenci imamo tudi več izrazov za zelišča – celo 400-kratnik – od vseh drugih evropskih narodov. Zato bi bilo zelo modro, da bi se zavedali te svoje tradicionalne medicine in bi jo morda še dodatno raziskali ter jo uporabljali kot komplementarno ali alternativno za naše zdravstvene tegobe.
Pasti, prednost, slabosti alternativne in komplementarne medicine
V pogovoru je Katerina Vidner Ferkov med drugim predstavila tudi kje se skrivajo največje pasti v tej poplavi ponudbe in kako se znajti, da izberemo pravega izvajalca, terapevta alternativne in komplementarne medicine.
Dotaknili sva se tudi same odgovornosti zdravilcev tako na področju alternative kot zdravnikov klasične medicine. Nisva mogli tudi mimo zaupanja, ki ga imajo ljudje do različnih oblik alternativnega zdravljenja, med katerimi poznamo:
- tradicionalno kitajsko medicino (TKM),
- ayurvedo,
- homeopatija,
- bioresonanca,
- zeliščarstvo,
- akupunkturo,
- alternativno zdravljenje z biološkim delovanjem (kot so vitamini, minerali, prehranska dopolnika…),
- zdravljenje z različnimi zdravilnimi energijami (metoda Zdenka Dumančiča, pranično zdravljenje, kvantni dotik, reiki, polaganje kristalov, magnetov in drugih materialov…),
- psihološka podpora,
- avtohipnoza,
- tapkanje EFT,
- avtosugestiranje,
- meditacija,
- različne masaže,
- kiropraktika,
- osteopatija,
- sodobni šamanizem…
Zavedati se moramo, da ima tudi komplementarno zdravljenje lahko tako prednosti kot slabosti. Med prednosti lahko naštejemo:
- da nas nauči lastne odgovornosti za svoje zdravje,
- pogosto je cenovno bolj ugodno kot zdravljenje po uradni medicini (česar se navadno ne zavedamo, saj alopatske storitve plačujemo v obliki zavarovanj, iz česar se potem financira plačilo za storitve),
- deluje lahko kot samostojno ali podporno zdravljenje,
- …
Med slabosti komplementarnih terapij pa bi lahko uvrstili:
- da je čas zdravljenja daljši,
- pogosto zahteva celo spremembo življenjskega sloga,
- …
Kot je še poudarila dr. Katerina Vidner Ferkov, bi morali iti komplementarna in klasična medicina z roko v roki, saj se lahko lepo dopolnjujeta. To bi predstavljalo celostno obliko zdravljenja, ki bi bila koristna za vse strani:
- na področju ponudbe bi vladala urejenost in boljša pregldnost,
- obe veji bi delovali sproščeno v sodelovanju,
- pacienti bi bili zadovoljni, ker bi lažje našli poti do povrnitve zdravja.
