Ena sprememba v eni realnosti, povzroči plaz sprememb v nešteto drugih realnostih pravi Urška Henigman, urednica pri podjetju PM, poslovni mediji.
Urška ve, da obstajajo mnogi nevidni svetovi, ki jih je v zadnjih desetih letih svojega duhovnega zorenja spoznala veliko. Vendar pa še vedno ostaja trdno na tleh, kjer s pomočjo svetovanja pri tržnem komuniciranju podpira, da se naši svetovi med seboj razumejo.
Kaj vam pomeni izraz zdravo življenje?
Biti in živeti v ravnovesju. Kar pomeni, da na eni strani poskrbimo za svoje telo z zdravo prehrano, dovolj gibanja, svežega zraka… Prav enako pomembno pa se mi zdi, da skrbimo, da so v ravnovesju tudi naša čustva in misli, da torej znamo najti in ohranjati notranji mir, da znamo upravljati s svojo življenjsko energijo in da pri vsem upoštevamo neko zdravo mero. Nisem pristaš ekstremov, v nobeno smer.
Poslovni svet, stres in notranji mir? Kako ohraniti ravnovesje in biti uspešen tako na poslovnem kot osebnem področju hkrati?
Ključno se mi zdi, da zgradimo svojo notranjo integriteto. Da dojamemo svojo kompleksnost, spoznamo, kako deluje naš um, kakšen je naš način čustvovanja, kako se odzivamo na življenjske situacije. Da spoznamo, kje se podpiramo in kje se (sami) omejujemo. S tem pričnemo prepoznavati svoj notranji kompas, začnemo zaupati njegovi navigaciji, ki je v resnici vodstvo našega višjega jaza, duše, kakorkoli že temu rečemo, in začnemo sprejemati odgovornost ter posledice za svoje odločitve. Ko smo postavljeni v svojem centru, nas tudi zunanje okoliščine precej manj iztirjajo. Seveda to ne pomeni, da postanemo imuni na stres, znamo pa z njim drugače upravljati. Precej bolj prijazno do sebe in drugih.
Kaj pride prej zdrava hrana ali zdrava pamet? Je način prehrane povezan s stanjem duha in obratno, ali stanje duha posledično vpliva na spremembo prehrane?
Zdi se mi, da oboje hodi kar z roko v roki. Kaj pride prej, je odvisno od posameznika, verjetno pa tudi od razloga, zaradi katerega se začnemo (bolj) ukvarjati s sabo. Če nas pestijo zdravstvene težave, običajno najprej začnemo »reševati« fizično telo in naš jedilnik hitro postane bolj zdrav. Vendar se potem pogosto izkaže, da so vzroki večine zdravstvenih težav drugje, in slej ko prej se lotimo celostnega zdravljenja. S tem pa počasi spreminjamo tudi stanje svojega duha, svoje zavesti. Po drugi strani, če z raziskovanjem sebe začnemo, ker na primer želimo preseči določene vzorce, ki nas v življenju omejujejo, nas katerakoli od metod, ki si jo za to izberemo, slej ko prej pripelje do bolj zavestnega življenja. Ob tem pa veliko bolj slišimo (in upoštevamo) tudi svoje telo, ki običajno določeno hrano začenja zavračati, drugo pa klicati na krožnik.
Kaj je največja ovira na poti do zdravega življenja, če si uspešen poslovnež? Čas? Interes? Ljudje?
Časa imamo na voljo vsi enako, torej 24 ur na dan, in samo od nas je odvisno, kaj z njim naredimo. To pa je stvar interesov in prioritet, pri čemer se mi zdi pomembno, da so ti čim bolj usklajeni z našim notranjim vrednostnim sistemom. Pomembno se mi zdi, da na vseh področjih življenja sledimo temu, kar v nas sproža strast, kar nam daje nek notranji »drive«, občutek, da smo na pravem mestu, obkroženi s pravimi ljudmi, da delamo prave stvari. Pa karkoli že to je. Ljudje smo različni, delujemo na različne načine in tudi različne stvari nas notranje polnijo.
Kako ohranjate notranjo moč, da ste kos vsakodnevnim izzivom? Zdrava hrana, šport, meditacija?
Potrebujem redno gibanje, predvsem zunaj, v naravi, na svežem zraku. Ker tako zmigam telo, zbistrim um in odprem duha. Sploh, kadar se spravim na kak hrib in se mi na vrhu ob pogledu s ptičje perspektive, odpira tudi drugačna notranja perspektiva. Drugi ritual, ki mi pomaga ohranjati notranji center, pa so moji samo-pogovori pred spanjem. To je zame neke vrste meditacija, ko grem še enkrat zavestno skozi dan, čez občutke, ki mi jih je ta prinesel, čez misli, ki so me okupirale, čez spoznanja, ki so se mi utrnila. Spustim vse, kar me je morda prizadelo ali iztirilo, in se zahvalim se za vse situacije, dogodke in ljudi, ki so mi ta dan prinesli takšno ali drugačno sporočilo. Včasih se zahvalim tudi sebi, kajti zadnje čase ugotavljam, kako je pomembno, da smo nežni tudi s sabo, in kako velikokrat na to pozabimo.
»Misli globalno, deluj lokalno« Kako si razlagate ta rek v teh časih?
Če ga lahko malo parafraziram, bi temu rekla: »Odpri duha vsemu in vsem, zaupaj pa svojemu srcu.«
Vam je izvor in način pridelave vaše hrane pomemben? Kupujete ekološko ter lokalno pridelano hrano ali se vam zdi to le dobra marketinška poteza v času recesije?
Ja, postajam pozorna na to, od kod hrana izvira. Predvsem pri zelenjavi in sadju. Med sezono največ zelenjave dobim iz maminega vrta, za kar sem ji zelo hvaležna, sicer pa se poskušam disciplinirati, da večinoma kupujem tisto, pridelano na bližnjih kmetijah. V prvi vrsti seveda zato, ker je ta zelenjava precej polnejšega okusa, kot tista iz trgovskih centrov, hkrati pa tudi zato, ker tako podprem lokalne kmete. Hrana se nam zdaj še zdi sama po sebi umevna, vendar že nekaj časa čutim, da bo v nekaj prihodnjih letih zelo pomembno, da lokalna okolja (države) postanejo prehrambno čim bolj samooskrbna. V Sloveniji možnosti za to imamo, ne vem pa, če jih bomo znali dovolj (hitro) koristiti. Upam, da. Zato še toliko bolj cenim vsakega kmeta. Verjetno se tega še ne zavedamo dovolj, ampak prav od njih bo zelo odvisno ali bo naša prihodnost lačna ali sita.
Je možno združiti duhovno in poslovno? Na kakšen način? Kaj za vas pomeni biti duhoven, spiritualen, najti notranji mir?
Biti duhoven zame pomeni živeti v skladu s sabo in »služiti življenju« s tem, kar najbolje znamo, na način, ki prinaša dobrobit vsem. Zame je enako duhoven menih v Tibetu, ki je življenje posvetil meditiranju za boljši svet, kmet iz Spodnjega Dupleka, ki v sožitju z naravo prideluje hrano ter z ljubeznijo redi živali ali predsednik uprave, ki je zgled s svojim etičnim poslovanjem in delovanjem. V velikem kozmičnem redu ima vsak svojo nalogo, od nas samih pa je odvisno, kako jo opravljamo.
Arhetipske vloge moških in žensk, ali smo izgubili stik s samim sabo? Vloga moškega in ženske v današnji družbi?
Zadnje čase opažam, da začenjamo tako ženske kot moški spoznavati svojo pristno, prvinsko bit in počasi vzpostavljamo nazaj stik s sabo. Zato verjamem, da bomo v prihodnje tudi popolnoma spontano prevzeli svoje prave, enakovredne, ne pa enake, vloge. Dejstvo je, da sta za vse, kar želimo ustvariti, potrebna oba principa – moški in ženski, vsak s svojimi zakonitostmi, in prav je, da oba enako cenimo.
Kako si razlagate pojem »holističen pristop« k življenju?
Kot skrb, da so osnovni stebri, ki jih vsako človeško bitje potrebuje za svoj obstoj in razvoj, dovolj trdno postavljeni in da so v ravnovesju. Vem, ponavljam se. Ampak res se mi zdi pomembno, da nobenega od teh glavnih stebrov ne zanemarjamo, da svoj čas in energijo vlagamo v vse. Seveda so v različnih življenjskih obdobjih ali situacijah prioritete različno razporejene, ampak vseeno se velja potruditi za nek zdrav balans med delom, družino, prijatelji, hobiji, časom za sebe, skrbjo za zdravje… Če vse vlagamo samo v en steber in če se ta – bog ne daj, zruši, se nam lahko zruši cel svet. Ker drugih stebrov, ki bi vsaj za nekaj časa prevzeli breme ruševin, nikoli nismo postavili ali vzdrževali.
Recesija. Kje se začnejo spremembe? V glavah, na bančnih računih, finančnem trgu ali v srcih?
Vsaka sprememba se začne v duhu, od tam pa se spusti skozi srce in glavo do neke otipljive forme. Tako je na individualni in kolektivni ravni. Iz te perspektive lahko rečemo, da smo zdajšnjo krizo – ko smo s svojimi dejanji ali pa z apatijo podpirali sisteme na napačnih vrednotah – v duhu posejali že desetletja nazaj, zdaj pa pač žanjemo njene sadove. Slaba novica je, da se moramo s tokratna letino sprijazniti, čeprav nam ni všeč, dobra pa, da prihaja nov cikel setve, z njim pa nova priložnost, da v obdobju, ki nas čaka, posejemo zdrava semena, jih zalivamo z etičnimi standardi in sproti odstranjujemo plevel. Začenši z lastnim vrtičkom. Čas je zrel, (kolektivna) zavest prav tako.
Je bitka za posel v današnjih časih lahko moralna, pozitivna ter človeku prijazna? Sta morala in etika sploh še vrednoti?
Zame sta etika in transparentnost vrednoti v vseh aspektih življenja in prepričana sem, da je na teh temeljih možno tudi poslovati. Navsezadnje tudi posel delamo ljudje, a ne? Primere dobrih praks, ki so nam lahko za zgled, najdemo tudi med slovenskimi poslovneži in podjetniki. Prepričana sem, da bodo prav ti v prihodnje okrog sebe zbrali še več enako mislečih sodelavcev, poslovnih partnerjev, kupcev njihovih izdelkov ali storitev, ter tako širili nove standarde poslovanja. Pehanju za dobičkom za vsako ceno, so že danes šteti dnevi, v prihodnje pa bodo na trgu ostali samo tisti, ki bodo delovali v dobrobit vseh. In to ne samo na papirju. Sama čutim, da se bo to zgodilo po naravni selekciji. Ko ljudje preprosto ne bomo več želeli delati karkoli za kogarkoli in ko ne bomo več pripravljeni vlagati svojega časa, energije in denarja v to, kar ne bo temeljilo na nekih zdravih, pravičnih principih. In moram priznati, da se tega časa veselim.
Recesija, ovira ali izziv?
Kot sem že napisala, recesija je manifestacija naše kolektivne zavesti izpred let, ko smo (pre)dolgo plavali v coni udobja in se – kolektivno gledano, nismo bili pripravljeni soočati z »napakami« v sistemih, čeprav smo jih, roko na srce, videli. Zatorej nas je moralo udariti po lastnih žepih, na različnih področjih, ne samo na finančnem. Sama verjamem, da je recesija nekakšna vmesna faza v evoluciji človeštva, ki je (bila) potrebna, da se je zbudilo dovolj ljudi, ki so zdaj pripravljeni prispevati svoje roke, glavo in predvsem srce, da ustvarimo pravičnejši svet, v katerem je pravzaprav že zdaj dovolj vsega za vse.
