Če te morda stisne v trebuhu v povezavi s službo, partnerstvom, otroci, starši, denarjem, zdravjem, potem ti bo tale zapis pomagal:
Ko se znajdemo v realnosti, ki nam ni všeč, ker je postala na nek način omejujoča, naš zavestni um hitro ‘priskoči na pomoč’ in začne zadevo ‘reševati’ tako, da začne ‘mozgati’. To pomeni, da začne opazovati neprijetno realnost z različnih zornih kotov, ker misli, da s tem rešuje.
A v resnici počne ravno nasprotno, saj znotraj kletke realnosti ne more najti novih kreativnih poti, ker pot v brezno ne vsebuje rešitve. Pa tudi v stanju stiske in strahu, se skrči zmogljivost ali sposobnost naših možganov. Rešitve smo tako zmožni videti šele, ko se s pomočjo domišljije odpremo za nove možnosti in smeri. Te pa lahko najdemo le, ko damo pozornost stran od omejitev. Večinoma to zmoremo šele, ko se naprej sprostimo, odklopimo, razveselimo.+
Naš um se po avtomatizmu raje zaplete v negativno špiralo, ker je takšna njegova osnovna nastavitev. (Ki pa jo je vedno mogoče tudi na novo nastaviti, z nekaj prizadevanja.) Zato je ključno, da se zavemo, na kateri vidik situacije usmerjamo našo pozornost. Ali kakšno zgodbo si v zvezi s situacijo pripovedujemo. (Kot sem v kratkem filmčku demonstrirala v eni zadnjih objav – IZBIRA POGLEDA JE NA STRANI OPAZOVALCA!)
V takem primeru najlažje preusmerimo naš fokus, da najdemo prvo najmočnejšo idejo ali nov smisel (poslanstvo, strast, za kaj smo hvaležni), da bo močno pritegnilo naš fokus in nas bo tako močno polnilo s prijetnimi občutki, da bo preglasilo neugodne občutke glede slabe situacije (karkoli že je).
TO KAR SLEDI ZDAJ, SI DOBRO PREBERITE IN SI MOČNO ZAPOMNITE:
V mislih imam PREOBRAT FOKUSA (na nek strasten smisel ali hvaležnost za to, kar pa imamo) in SPREMEMBO POGLEDA (nova pozitivna zgodba) glede neprijetne situacije. TRANSFORMACIJA se namreč vedno dogaja, KO SAMI SPREMENIMO POGLED NA SITUACIJO, ČEPRAV SITUACIJA OSTANE ISTA. NATO SE KMALU ZATEM SPREMENI IN IZBOLJŠA TUDI SITUACIJA.
Sprememba ne bi bila zares trajna, če bi se zgodila najprej od zunaj (iz zunanjih okoliščin) in ne od znotraj(iz našega dojemanja, počutja in pričakovanj). Ker bi vedno hitro našli nov vir, ki nam bi znova omogočilohranjanje obstoječega kemijskega stanja v možganih (strahu, nezadovoljstva, jeze, žalosti…) – torej počutja oz. preigravanja obstoječih občutkov.
Ključ je, DA STVARI NAJPREJ SPREJMEMO, KER KO JIH SPREJMEMO, NEHAJO PRITISKAT NA NAS, hkrati pa v stanju sprejemanja DOBIMO BOLJŠE IDEJE ZA REŠITEV (kot se zgodi na hipnoterapijah), ker so možgani v sproščeni nevtrali. Dokler pa se z nečem borimo, zadeva vztraja in pritiska nazaj.
Jaz se treniram v razmišljanju, ko mi stvari ne grejo v skladu z želenim, da je ravno to priložnost za trening obračanja misli in usklajevanje z našim izvorom. Saj ko smo usklajeni z izvorom, smo usklajeni s tokom, ampak hkrati pošiljamo želje v ‘eter’. Ker ravno, ko smo v neprijetnih/neželenih situacijah, je to pokazatelj, da moramo spremeniti smer in poslati nove želje.
Čeprav je lahko izvor za naše počutje globoko v preteklosti, pa nam vseeno ni treba do neskončnosti kopati po njej in jo preurejati, saj lahko stvari rešimo hitreje tako, da se treniramo v iskanju misli v zvezi z dotično situacijo, ki nam sprožajo boljši občutek. Včasih je lažje, če si kar zapišemo pozitivne vidike – saj smo tako bolj fokusirani in disciplinirani, kot če bi le v umu naredili vajo. Ker dejstvo je, da nam kakšrnokoli bolečino ali stisko vedno povzročajo misli v sedanjosti, ki niso vibracijsko usklajene z virom, notranjim bitjem ali z višjim jazom.
