V življenju se pogosto soočimo z vprašanjem zaupanja v odnosih s soljudmi. Še posebej, če smo bili pred tem že večkrat razočarani. Hkrati pa želja po povezanosti in kakovostnih odnosih nikoli ne umre, saj je to gonilna sila našega življenja.
A ko bolje pomislimo, smo največkrat razočarani zaradi svojih pričakovanj, ki jih nismo ustrezno izrazili.
To bi lahko zelo uspešno preprečili, če bi znali ustrezno skomunicirati s soljudmi. Predvsem pa najprej sami s sabo. To pomeni, da bi najprej ozavestili, kaj si želimo od posameznega odnosa.
Za dobre odnose je namreč ključno da znamo z ljudmi okoli sebe iskati kompromise oz. uspešno trgovati z interesi.
Za to pa je najprej potrebno zaupanje sebi oziroma vase. Da smo si sposobni iskreno priznati svoje interese, brez da bi se obsojali, krivili ali sramotili.
Dejstvo je, da imamo vsi interese in to ni nič sramotnega ali vrednega sodbe.
Uspešne odnose pa lahko gradimo, če znamo svoje interese usklajevati z interesi drugih.
Nenazadnje kdo si pa želi, da bi bil bil v odnosu z ljudmi, ki nimajo skladnih interesov z nami. Saj si ne želimo, da bi jih v tak odnos prisilili ali pretentali.
Prav tako si sami ne želimo biti prisiljeni ali prelisičeni v odnos.
Zato je za zaupanje potrebna iskrenost.
In vse se začne pri nas samih. Najprej moramo biti iskreni s sabo. In ko smo iskreni s sabo, si lahko tudi zaupamo.
Posledično se naše zaupanje in iskrenost vse bolj povečuje in okoli sebe začnemo graditi zaupanja vredne odnose z ljudmi.
Če pa se nam vmes zgodi, da naletimo na odnos, ki ni zaupanja vreden, ker smo bili prelisičeni ali ker so se vmes interesi spremenili, pa je lahko samo nova priložnost za rast.