Ali tudi vi pomislite, ko vam kdo omeni zdravo prehranjevanje, na to, da je zdrava hrana dolgočasna ali celo neokusna? No, verjetno niste edini, saj je zdravo prehranjevanje v sodobni družbi že skoraj enako zahteven kot katerikoli boj. Na vsakem koraku (v trgovinah, šolah, na izletih, v gostilnah, tudi na večini družinskih srečanj) so stvari prilagojene nezdravemu, pregrešnemu in ‘okusnemu’ prehranjevanju. Zato ni čudno, da bi zdrave jedi predstavljale spremembo navade. Te pa naš um in posledično telo nikoli ne sprejmeta z navdušenjem.
Glavni razlog, da se nam pogosto zdi zdrava hrana nezanimiva, lahko pripišemo tudi temu dejstvu, da smo se že tako razvadili ali navadili na umetne, močno slane in sladke okuse, da se nam naravni okusi zdijo preblagi. A okus je stvar kultivacije in navade, zato je potrebno določeno obdobje, da se privadimo na nek okus. Sama se zelo rada učim pristnega prehranjevanja od otrok, saj imajo oni še bolje razvit naraven okus. Na primer že če se spomnimo sebe, ko smo bili še otroci, kaj smo si mislili o kavi ali vinu. Verjetno to, da ne bomo tega nikoli uživali. Kasneje pa smo postali skoraj odvisni od tega – vsaj od kave .
In ko 30, 40 ali 50 let uživamo takšno hrano, ki sprva sploh ne bi bila naša naravna izbira, si lahko predstavljamo, kako deformiran postane naš okus. Poleg tega zdaj živimo zato, da jemo, nekoč pa so ljudje jedli, da so živeli.
Sodobni ljudje smo izgubili svoj jasen instinkt in smo tako postali nevešči prepoznati zdravo hrano, zato svojim jedem dodajamo močne začimbe in uporabljamo zapletene tehnike kuhanja. Industrija pa v hrano dodaja še ojačelvalce okusov, konzervanse, barvila in podobno, za katere danes že vemo, da nas tudi naredijo odvisne in jih naše telo želi še. Cilj večine produktov, ki jih jemo, čeprav niso prava hrana je, da bi nam bili všeč in da bi imeli čim daljšo obstojnost. Potem mislimo, da rabimo še vitaminske in mineralne dodatke, ki bi nadoknadili hranljivost. To pa še bolj otežuje vračanje k našemu naravnemu instinktu. Smo rasa, ki se je odločila za eksperiment s kemijo. A če želimo ostati vitalni in zdravi ter dočakati zavidljivo starost, moramo prekiniti začaran krog, v katerem smo se znašli. A vsak lahko to naredi le pri sebi.
Okusne jedi, niso okusne same po sebi. Jed ni okusna, dokler je nekdo kot take ne šteje. Za nekoga je telečji zrezek lahko izjemno okusen, medtem ko je za drugega, ki se prehranjuje vegetarjansko, popolnoma odvraten. Nam se jedi ne zdijo okusne, ker imajo naravni okus, niti ne zato, ker so hranljive, temveč zato, ker se okus sklada z našo idejo dobrega okusa. Ljudje danes jemo z umom, ne s telesom.
Kaj lahko storimo, da spremenimo svoje prehranske navade v bolj zdrave?
- Ena od stvari, ki jih lahko naredimo, je, da se najprej razstrupimo s kratkim nekaj dnevnim postom s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Po nekaj dneh posta bomo presenečeno ugotovili, kako hvaležni bomo že samo, ko bomo ugriznili v prvo jabolko po zaključku posta. Pa tudi ostale zdrave jedi nam bodo še kako teknile. Kajti ko se telo sčisti in razstrupi, se znova zbudi naš naravni okus.
- Dobra taktika, ki nam lahko pomaga zdravo hrano narediti okusno, je tudi, da jemo le, ko postanemo zares lačni. Kajti tudi ko jemo, ko smo zares lačni, lahko uživamo tudi v zdravi hrani.
- Da bi pa to lahko dosegli (da jemo, ko smo zares lačni), pa moramo očistiti in odblokirati tudi svoje čustveno telo. S hrano namreč kompenziramo različna čustva. Na primer babica ali mama nam spečeta piškote, da se bomo bolje počutili. Očka nas pelje na sladoled ali pico in nam s tem izkazuje svojo ljubezen. S pito, ki jo pripravimo za našega partnerja, mu izkazujemo ljubezen. Svoji dragi kupimo čokoladno bombonjero, da se ji odkupimo ali ji zagotovimo, da jo res ljubimo in podobno. Zato moramo ponovno odkriti in ozavestiti, kakšno vlogo ima določena hrana v našem življenju – ali gre za tolažbo ali smo zares lačni. Gre za proces, ki zahteva določen čas.
- Poleg tega nam lahko pomaga, če začnemo poslušati naš notranji glas, ki najbolje ve, kaj je za naše telo dobro, in nas vodi k zdravju in vitalnosti. Če dobro pomislimo, vedno slišimo glas, ki nam reče, zdaj sem pa sit, dovolj imam, ampak ker nam je pregrešna čokolada ali kaj podobnega, preveč okusno, ga utišamo in jemo naprej, dokler se res ne napokamo.
- Sama zagovarjam metodo, da se nekoliko izobrazimo o zdravi prehrani. Nato pa ne gremo po principu prepovedi, da nečesa ne smemo jesti, temveč je bolj smiselno, da zastavimo pozitivno in dodajamo v naše jedilnike vedno več zdravih, organskih alternativ iz narave (ne iz laboratorija), ki prihaja iz lokalnega okolja. Prepričana sem, da bo naše telo začelo samo hrepeneti po še več takšne hrane.
Kako se lahko v kuhinji«poigramo« z zdravimi živili?
- Predvsem je odvisno od tega, kje na poti zdravega prehranjevanja se nekdo nahaja. Pomembno je izhajati iz sebe in opazovati svoje počutje. Sicer pa je v začetni fazi, ko se še kultiviramo na zdravo prehrano in ko je naš okus še nekoliko bolj ‘deforimran’ in naše telo še rabi ‘težjo hrano’, najbolje dodati čim več dobrih izbir (kot sem omenila že zgoraj) in v naslednji fazi odstraniti, kar lahko najmanj pogrešamo.
- Določene slabše izbire lahko že kar hitro zamenjamo za boljše, ne da bi bili ob tem kakor koli prikrajšani. Na primer če delamo palačinke, preprosto zamenjamo belo moko s kakršno koli polnovredno (najbolje je da jih menjavamo), homogenizirano mleko zamenjamo z katerim koli rastlinskim (tudi tu je najbolje menjavati, da dobimo čim širšo paleto hranilnih snovi).
- Pomembno se mi zdi izločiti tudi bel sladkor, ki ga lahko sprva zamenjamo s trsnim sladkorjem, javorjevim ali agavinim sirupom, sladkorjem iz cvetov kokosovih palm ali kasneje raje uporabljamo kar suho sadje.
- Predlagala bi tudi, da v svoj jedilnik uvrstimo čim več zelenolistne zelenjave in sveže polnovredne hrane, saj se nam s tem zmanjšajo naša hrepenenja po težki in procesirani hrani.
- Zelo nam bo zdravo prehranjevanje olajšal sokovnik ali mešalnik, s katerim lahko mešamo sadje z zelenolistno zelenjavo – za jutranje smoothie-je.
- Pripravljamo si lahko solate s preprostimi polivkami.
- Zelo okusna in zdrava so tudi polnovredna žita, kot so prosena in ajdova kaša, polenta, polnovredni riž, pira, rž, ječmen in podobno, ter stročnice, kot so leča, fižol, bob, grah, čičerika.
Fotografija: Pexels