Danes bo v Krškem od 10.00 ure naprej potekal posvet Reforma skupne kmetijske politike do leta 2020, ki ga organizira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, prisoten pa bo tudi evropski komisar za kmetijstvo.
V združenju za razvoj miroljubnega kmetijstva so se kot nevladna organizacija pravočasno prijavili za sodelovanje z njihovimi predlogi na okrogli mizi. Iz ministrstva pa so dobili negativen odgovor, da se posveta ne morejo udeležiti. Zakaj in čemu ni bilo razloženo. In ker mislimo, da ima vsak uporabnik prostora pravico do glasu o tem, kam naj bi se le ta razvijal, vam v tem članku predstavljamo njihove predloge.
Ne gre za vprašanje vsebine, ampak dejstva da ima vsak pravico dati svoj glas in biti slišan. O vsebini pa se odločite sami. V naši družbi je preveč obtoževanja in kazanja s prstom ter ignoriranja sočloveka. Pozabljamo, da smo se samo odločili, da postanemo demokratična družba.
Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva torej podaja naslednje predloge k reformi skupne kmetijske politike:
Na podlagi dejstev o škodljivosti živinoreje z vidika negativnih vplivov na okolje in podnebje ter dejstev o bolj smotrnem izkoristku obdelovalnih površin pri pridelavi hrane, predlagamo naslednje:
1. Da kmetijska politika začrta smernice za načrtno, kontinuirano zmanjševanje živinoreje do leta 2020. Načrt naj predvidi spodbude in podpore kmetom v preusmeritvi od živinoreje v poljedelstvo, kjer bodo obdelovalne površine namenjene pridelavi direktne hrane ljudem in ne živini.
2. Da se živinoreja najprej zmanjša ali ukine na občutljivih območjih (vodovarstvena in druga naravovarstvena območja).
3. Da se subvencije ali druge finančne pomoči namenijo le kmetovanju brez množične živinoreje oz. tistim, ki plansko zmanjšujejo živinorejo, tako, kot je to predvideno v zgoraj omenjenemu planu za zmanjšanje živinoreje do 2020.
4. Finance naj se namenijo tudi izobraževanju kmetov, pomembno je spremeniti način razmišljanja, do narave, voda, živali, tudi že pri otrocih.
Predlagamo pa tudi, da se kmetovanje po načelih miroljubnega kmetijstva predstavi kot primer dobre kmetijske prakse, ki je lahko izjemnega pomena za Slovenijo in Evropo ter širše, kajti ponuja rešitev za danes in naslednje generacije. Z dobrim kolobarjem in spoštljivim odnosom do celotne narave, voda in živali zopet pridemo do rodovitnih polj brez potrebe po kemiji in živalskih izločkih. To je tudi edina garancija za zdrava tla. Kajti le iz zdravih tal lahko pride zdrava hrana.
Ideja miroljubnega kmetijstva (več na www.miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org) je po naše tudi edina, ki je zelo verjetna za samooskrbo Slovenije
Stanko Valpatič, predsednik