Ekološka živila so bolj kakovostna, vsebujejo več hranljivih snovi, niso pridelana z uporabo kemično sintetiziranih sredstev in puščajo nižji okoljski pečat.
Osnovna in najbolj opazna razlika je v prepovedi uporabe kemično sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin, hormonskih regulatorjev rasti, sredstev za predčasno prekinitev rasti, uporaba sintetičnih dušikovih gnojil, lahko topnih fosfatov.
Ekološka zelenjava in sadje so pogosto manj predelana, seznam dovoljenih aditivov je močno okrnjen, veliko aditivov dovoljenih v konvencionalni predelavi pa so preprosto prepovedani v eko.
Posledica strogih standardov so živila najvišje kakovosti, po drugi strani pa ta živila slavijo tudi po nizkem okoljskem odtisu.
Ekološka zelenjava ima še mnogo več prednosti:
– Zelenjava vsebuje večjo koncentracijo vitamina C. V raziskavi je zelje vsebovalo 30% več vitamina C, prav tako so našli višje vsebnosti vitamina C pri paradižniku in jabolkih. To lahko razložimo s tem, da prevelika vsebnost in založenost z dušikom vpliva na pomanjkljivo izoblikovanje ogljikovih vezi kot tudi snovi, ki so odvisne od ogljikovega krogotoka (kot npr. vitamin C).
– Vsebuje več mineralnih snovi ter manj težkih kovin. V študijah na krompirju in čebuli je bila ugotovljena višja vsebnost mineralov in elementov v sledeh. Ekološki pridelki so vsebovali za 29 odstotkov več magnezija, 21 odstotkov več železa in 14 odstotkov več fosforja. Ugotovili so tudi višje vsebnosti selena, cinka in kroma.
– V eko zelenjavi najdemo tudi več sekundarnih rastlinskih metabolitov. Raziskave so pokazale v povprečju od 10-50% višje vsebnosti kot pri konvencionalnih. Sekundarni metaboliti so odgovorni za krepitev zdravja, delujejo protivnetno, stimulirajo imunski sistem regulirajo krvni tlak, delujejo protibakterijsko, protivirusno in antioksidativno. Eko krompir je imel sobčutno višjo vsebnost fenolov (tudi do dvakrat višjo vsebnost v primerjavi s konvencionalnim) Vzorci špinače, zelja, brokolija in mlade čebule so pokazali več kot 50% višjo protimikrobno delovanje proti Salmoneli. Prav tako so jušne mešanice iz ekoloških sestavin imele 5 krat višjo vsebnost salicilne kisline kot jušne mešanice iz konvencionalnih sestavin.
– Eko zelenjava z uravnoteženim gnojenjem vsebuje manj nitratov. Zaradi uravnoteženega gnojenja z organskimi snovmi in živimi mikroorganimi ter stimulativnimi gnojili iz sirotke, se dušik počasi sprošča in rastline niso podvržene obilnim koncentracijam dušika. Iz tega razloga rastline uravnoteženo sintetizirajo vse potrebne snovi in niso prekomerno “lačne” po dušiku.
– Ekološka zelenjava ne vsebuje ostankov pesticidov. V ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba kemičnih sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin. Zato se živila iz ekološke in konvencionalne pridelave bistveno razlikujejo po vsebnosti ostankov teh snovi. Negativni učinki ostankov pesticidov v hrani na zdravje so dokazani. Lahko vplivajo na organizem tako, da povzročijo nenormalen razvoj zarodkov (taratogeneza), sprožijo procese, ki vodijo k nastanku rakastih obolenj, ali povzročijo napake v dednem materialu.
– Ekološka živila so bogatejša s suho snovjo. Ekološka živila imajo tudi prednost pri ugotavljanju vsebnosti suhe snovi. S poskusom na slivah so prišli do zaključka, da sta bili beri izenačeni, ko so le-te posušili, seveda. Pa še več sladkorja so vsebovale. Konvencionalna hrana praviloma zaradi pretiranega namakanja in zaradi industrijskih gnojil pridobivajo donosnost bolj ali manj le zaradi večje vsebnosti vode. Na tem preizkusu se je kot najslabša hrana pokazala tista, ki je bila pridelana na konvencionalen način skupaj s tisto, ki je rasla brez zemlje, s pomočjo hidroponike.
– Ekološka zelenjava ima bolj avtentični okus.
Več …Vir: Tina Gajšek, Zavod Brevka za Ringarja.net
