Bovški sir je postal zaščiten z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. To je tako že štirinajsti slovenski proizvod, ki je prepoznan in zaščiten znotraj Evropske unije.
Spada med trde polnomastne sire. Večinoma ga izdelujejo iz presnega ovčjega mleka, dodajajo pa lahko do 20 % kozjega ali kravjega mleka. Bovški sir ima priznano označbo geografskega porekla. Nosilec označbe je Društvo rejcev drobnice Bovške.
Njegov pomen ima stoletno zgodovino. Pod imenom Bovški sir (Formaggio di Plezo vero) se prvič omeni v ceniku za mesto Videm iz leta 1756, iz katerega je tudi razvidno, da je imel Bovški sir precej višjo ceno kot nekateri drugi siri.
V pretežni meri gre za čisti ovčji sir, vendar mu nekateri izdelovalci še vedno primešajo do 20 % kravjega ali kozjega mleka kot so to počeli v preteklosti.
Ovčje mleko za proizvodnjo Bovškega sira je prirejeno od avtohtone pasme ovac – Bovške ovce. Ta se je v stoletjih izoblikovala v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec.
Poleg Bovškega sira ima Slovenija pri Evropski komisiji registrirane še:
- Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre
- Nanoški sir
- Kočevski gozdni med
- Tolminc
- Prleška tünka
- Zgornjesavinjski želodec
- Šebreljski želodec
- Ptujski lük
- Kraški pršut
- Belokranjska pogača
- Idrijski žlikrofi
- Prekmurska gibanica
- Kraški zašink
vir: MKO
