Nekaj posebnega mora biti na kakavu, da je njegova aroma tako prepričljivo osvojila svet. Z njim se sladkamo, razvajamo, tolažimo, nagrajujemo ali uživamo v njem zgolj po naključju (čokoladne sladice so pač na voljo na vsakem koraku). Med prvimi, ki so počeli podobno, je bilo ljudstvo Majev, a zgodba o kakavu sega še mnogo dlje v zgodovino človeštva.
Zgodba o kakavu
Začelo naj bi se z opicami, ki jim bela pulpa kakavovih strokov še danes nadvse tekne, medtem ko se grenkih semen niti pritaknejo ne. Nič nenavadnega, saj je grenčina kakavovih zrn pravzaprav naravna obramba rastline – več zrn je uničenih, manjše so možnosti za razširjanje. Sprva naj bi človek posnemal opice in tudi sam užival zgolj kakavovo pulpo, zrna pa izpljunil in s tem pripomogel k uspešnemu širjenju kakavovca. O začetkih uporabe kakavovih zrn ni trdnih pričevanj. Kdo ve, morda je šlo za naključje, ko je nekaj kakavovih zrn padlo v ogenj in močno zadišalo po… no, čokoladi.
Zagotovo pa je, glede na arheološke najdbe, kakavova zrna že uporabljalo ljudstvo Olmekov, ki so v tropskih nižinah Mehike prebivali v letih 1200 – 300 pred našim štetjem. Novosti v svoji prehrani so rekli kakawa.
Za njimi so prišli Maji, ki so imeli kakavovec za sveto drevo, njegova zrna pa so bila sestavni del obdarovanj, obredov in mitologije (namesto jablane se v njihovi zgodbi o stvarjenju menda pojavlja kakavovec). Lahko bi rekli, da so bili Maji prvi pravi ljubitelji čokolade, a njihova različica nas po okusu najverjetneje ne bi navdušila. V gosto pasto zmleta kakavova zrna, pomešana z vodo, čilijem in drugimi začimbami – hmmm… Čokolade v obliki trdnih tablic niso poznali, prav tako ne Azteki, ki so kakavova zrna nekaj stoletij kasneje uporabljali kot plačilno sredstvo (za en velik paradižnik so morali odšteti eno kakavovo zrno). Tudi oni so kakavova zrna spreminjali v grenko pijačo in te so uživali veliko: azteški vladar Montezuma naj bi spil tudi po 50 skodelic na dan, konkvistadorji so se o tem prepričali na lastne oči.
Rojstvo čokolade
Španci kakava niso cenili, čeprav so se zavedali njegove hranljive in zdravilne vrednosti – Cortes je takratnemu španskemu kralju o kakavu pisal, da je »pijača, ki krepi fizično moč in preprečuje omedlevico«. Kar nekaj let je trajalo, da smo Evropejci stuhtali, kaj početi z njim. Zmešan s sladkorjem nam je prav teknil in počasi je začela nastajati čokolada, kot jo poznamo danes. Z dodajanjem sladkorja in kasneje mleka, emulgatorjev, pa tudi konzervansov in ojačevalcev okusa, je čokolada pridobila na roku trajanja in okusu, a izgubila na bogastvu hranil. Na srečo obstaja način, da hranljiva grenka zrna spremenimo v okusen prigrizek ali zdravo sladico – ponujamo vam nekaj preizkušenih idej.
Kako uporabljati
Ker kakav poznamo predvsem v predelani obliki, se včasih znajdemo v zagati, kako uporabiti posamične dele. Ali je potrebno kakav zmleti, se morajo cela kakavova zrna luščiti, je kakavovo maslo zdravo tudi za kožo? Odgovori na vsa ta vprašanja sledijo v nadaljevanju.
Cela kakavova zrna
Cela kakavova zrna del grenčine izgubijo med procesom fermentacije, ki traja nekaj dni po tem, ko jih ločijo od pulpe, a se kljub temu marsikomu še vedno zdijo pregrenka. Če vam ne teknejo sama, jih poskusite pomešati med sladko suho sadje, na primer posušene marelice, rozine, murve in goji jagode. Če dodate še oreščke, dobite okusno in hranljivo »študentsko hrano«, ki je priročna kot malica na izletu ali zdrav prigrizek, ko pridejo obiski. Cela kakavova zrna lahko tudi zmeljete v kavnem mlinčku ali blenderju, da dobite grob prah. Z njim lahko posujete čokoladno torto ali ga vmešate v čokoladne piškote in peciva. A pozor, kakavovih zrn ne morete zmleti v kakav v prahu – temu je bila namreč v procesu predelave odvzeta maščoba (kakavovo maslo), zato so doma zmleta kakavova zrna precej bolj groba in se v tekočini ne raztapljajo. Nenazadnje so cela kakavova zrna tudi očem prijetna dekoracija, na primer na torti ali piškotih, lahko bi jih celo skrili v čokoladno kroglico namesto lešnika?
Zdrobljena kakavova zrna
Zdrobljena kakavova zrna so le grobo zdrobljena cela kakavova zrna, le da jim je odstranjen ovoj. Marsikomu so zato precej bolj jedljiva in resnično so hrustljav in okusen prigrizek sama zase, še bolj pa teknejo v kombinaciji z goji jagodami ali murvami. Podobno kot cela lahko tudi zdrobljena kakavova zrna dodate v mešanico oreščkov in suhega sadja, z njimi okrasite pecivo ali jim zmeljete v grob prah. Ker imajo hrustljavo teksturo, so odlična popestritev pudingom, jogurtom, čokoladnim smutijem in pecivu, če jih vanje vmešate na koncu.
Kakav v prahu
Nič lažjega – kakav v prahu že prav dobro poznamo in vemo, kam in kako z njim. Zavedati se moramo le, da je 100% naraven izdelek, pridobljen le iz zmletih kakavovih zrn, ki jim je bila odstranjena maščoba. Izdelek je brez dodanega sladkorja ali drugih arom ter je temu primerno grenak, kot pravi kakav mora biti. Če z njim delamo čokoladni napitek, ga zato temu primerno osladimo, na primer z agavinim sirupom, sladilom yacon ali kokosovim sladkorjem. Kakav v prahu je primeren za uporabo v vseh čokoladnih biskvitih, pudingih, piškotih, tortah, napitkih in seveda v presnih sladicah ter čokoladah.
Kakavovo maslo
Ko boste odprli vrečko s kakavovim maslom, ga boste želeli pojesti, preverjeno! Njegova čokoladna aroma je tako omamna in edinstvena, da brez njega ni prave čokolade. Na sobni temperaturi se nahaja v trdnem stanju, pri temperaturah nad 34 ºC pa se začne utekočinjati. Za uporabo v kulinariki običajno potrebujemo stopljenega, najlažje pa ga stopimo nad parno kopeljo. Zavremo lonec vode in vanjo postavimo kozico s kakavovim maslom. Manjši bodo kosi, hitreje se bo maslo topilo, pomaga pa tudi redno mešanje. Stopljenega nato dodajamo v čokoladne napitke, peciva, sladolede ali ga uporabimo kot osnovo za izdelavo čokolade.
Druga možnost uporabe kakavovega masla je za nego telesa. V ta namen ga uporabljamo v njegovi trdni obliki. S kosom kakavovega masla se lahko namažemo po telesu, najbolje tik po prhanju ali kopanju, ko se bo maslo najlepše topilo. Ker je bogato z antioksidanti (predvsem vitaminom E), je izjemno hranljivo za kožo, le-to pa delno ščiti tudi pred vplivi sončnih žarkov. Mazanje s kakavovim maslom v sončnih dneh spodbudi proces samoporjavitve in prispeva k zagorelemu tonu polti. Uporaba se odsvetuje le na predelu obraza oziroma tistim, ki imajo že po naravi mastno in problematično kožo, saj kakavovo maslo maši pore.
Vir: Eva Žontar Planet BIO & Svet je lep
