V Sloveniji imamo pestro ponudbo lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil, ki predstavljajo našo kulturno tradicijo, a kljub temu je na mestu vprašanje, ali je kruh za nas zdrav ali ne.
Spet je leto naokoli, moji otroci in vnuki pa se radi posladkajo s pustnimi dobrotami, zato se bo v petek moja kuhinja spremenila v mini pekarno in vse bo dišalo po krhkih flancatih in krofih. A mi je zmanjkalo olja, zato sem se odpravila v bližnjo trgovino in na poti do blagajne me je vonj po sveže pečenem kruhu vrnil v moje spomine, ko sem zimske počitnice preživljala pri babici. Vsako jutro smo zakurili krušno peč, babica pa je z lesenim loparjem v peč položila velik hlebec testa… In čez dobro uro je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Veste, ta kruh je imel poseben okus in poseben vonj… In ker smo v Sloveniji znani po dobrih pekovskih izdelkih, je prav, da tale zapis namenim kruhu, njegovi zgodovini in vlogi v naši prehrani.
Če smo pozorni, nam naši peki pravzaprav predstavljajo našo krušno kulturno dediščino. Za božič nas pocrkljajo z božičnim kruhom s sadjem, za kulturni praznik s figovim kruhom, sem in tja pa se na policah najde tudi kakšna pinca (sladek bel kruh).
Sicer pa imamo v naši deželi več različnih vrst kruha, ki so doma v različnih regijah. Tako imajo na Gorenjskem Leški hlebček – ajdov kruh z orehi, na Primorskem so znane bige – bel mlečni kruh, na Koroškem kisel ržen kruh, ki ga poznajo tudi pri naših severnih sosedih, na Dolenjskem pa kruh, mešan s krompirjem, včasih narejen tudi z vinskim kamnom. Še posebej znana pa je Belokranjska pogača, ki je zaščitena kot tradicionalno slovensko živilo s priznano označbo tradicionalnega ugleda.
Ker imamo v Sloveniji pestro ponudbo lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil, z zaščito ohranjamo slovensko tradicijo.
Več o slovenskih tradicionalnih zaščitenih izdelkih.
KAKO ZDRAVO JE UŽIVANJE KRUHA?
Kruh ima še danes pomembno vlogo v naši prehrani in je skorajda nezamenljiv. Kruh je lahko zdravo živilo, le vedeti moramo iz katere moke je pripravljen, kakšne konzervanse in aditive vsebuje. Po vojni je črn kruh zamenjal beli, zdaj pa čedalje več ljudi spet prisega na kruh iz polnovrednih žitaric.
Namreč, bel kruh ni dober vir vlaknin in vsebuje visok glikemični indeks, ki dvigne raven sladkorja v krvi. Zato sem pristaš kruha iz polnovredne moke, ki ima nizek glikemični indeks in vsebuje največ vlaknin in hranil.
Polnozrnati kruh je spečen iz nerafiniranih žit in vsebuje veliko vitamina E, vitaminov skupine B, pa tudi številne minerale, kot so mangan, cink, magnezij, baker in železo. Pravijo, da je najboljši kruh pripravljen iz pražit, kot so rž, pira in kamut.
Med polnozrnate vrste kruha spadajo:
- Pšenični kruh.
- Rženi kruh vsebuje več vode kot ostale vrste kruha, zato tudi dlje časa ostane svež. Spodbuja razvoj mlečnokislinskih bakterij in je zato zelo primeren za različne črevesne težave.
- Ajdov kruh vsebuje vse esencialne aminokisline ter nekaj magnezija in mangana.
- Ječmenov kruh, iz ječmena, pridelanega v suhem podnebju, vsebuje več beljakovin, če pa ječmen zraste v bolj vlažnih in hladnejših podnebnih razmerah, pa ima kruh večjo vsebnost rudnin ter betaglukana. Betaglukan je tista vlaknina, ki znanstveno dokazano pomaga zniževati raven slabega holesterola v krvi.
- Pirin kruh vsebuje več beljakovin in maščob kot kruh iz navadne pšenične moke.
- Ovseni kruh vsebuje veliko vlaknin in rudnin. Bogat je z manganom, selenom, magnezijem in železom.
- Koruzni kruh naj bi vseboval kar 18 odstotkov več beljakovin kot pšenični kruh. Prav tako je koruzni kruh zelo bogat z antioksidanti: betakarotenom, luteinom in drugimi karotenoidi.
Izvor kruha in šege povezane s kruhom na Slovenskem
Pripovedi in vraže o kruhu
Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.
