Ste že opazili, kakšna je vsebina vaših gospodinjskih smeti. Česa odvržete največ, ko se postavite pred smetnjake za ločevanje odpadkov.
Največ časa se ponavadi zadržimo pred smetnjakom za embalažo. Niti ne zavedamo se, da je embalaža količinsko eden izmed največjih onesnaževalcev ter predstavlja tudi pereč problem pri prostorskem umeščanju smetišč v mestih in naseljih. Zavedati se moramo, da so tudi tla naravni vir, ki ni neomejen. Zemljina površina kopnega znaša 148,940,000 km², naj se sliši še tako veliko, številka je končna in se je ne da raztegniti ali povečati. Toliko kopnega imamo na voljo s tem,da ga je nekaj že poseljenega, nekaj nedostopnega, nekaj obdelovanega in nekaj zavarovanega. Odpadki pa se vsako leto kopičijo na naših smetiščih.
Direktiva o ravnanju z odpadki, ki je bila sprejeta leta 2008 sicer uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadkov, a ključnega pomena, je da se to prenese v prvi meri na vzrok se pravi na nas. Koliko izmed ljudi, ki jih poznate dejansko prebere vsako novo direktivo, zakon ali resolucijo? Bojim se, da to počnemo le tisti, ki nas to področje tudi profesionalno zanima. Ostali pač čakajo na navodila od nekje zunaj. Šele, ko nam upravljavec bloka, komunalno podjetje ali naš nadrejeni v službi zabiča, da je sedaj res potrebno vestno ločevati odpadke, sicer bomo prisiljeni plačevati denarne kazni, šele takrat se potrudimo, da smo malo bolj pozorni na to, kam vržemo kaj in mogoče celo par minut več preživimo pri smetnjakih v ekološkem otoku. Ampak po hierarhiji ravnanja z odpadki, ki so jo predlagali v direktivi o ravnanju z odpadki je na prvem mestu preprečevanje in na drugem ponovna uporaba. Tako lahko najbolj učinkovito doprinesemo k bolj trajnostni družbi in čistejšemu okolju. Tisti malo starejši še pomnite, kako smo v trgovinah lahko kupovali izdelke brez embalaže, ki so nam jih samo na hitro zavili v papir, tega pa smo na koncu lahko brez slabe vesti skurili v svojih pečeh, ki so nam ogrevale dom. Potem je prišla k nam nova doba. Obdobje prestiža, globalizacije, kapitalizma. Krasni novi svet nam je pričel ponujati izdelke v ličnih embalažah, ki so nam že same po sebi pritegnile pogled, četudi je bila notri ista pašteta ali marmelada kot poprej in po možnosti smo se celo odločili za tisto, ki je prej niti nismo marali, a je imela sedaj bolj lično embalažo.
Grafični in industrijski oblikovalci so esteti in ni njihova krivda, če se trudijo narediti neki izdelek čim bolj všečen, ne glede na to, kakšna je njegova vsebina. To je njihova stroka. Kupec je tisti šibki, a hkrati ključni člen verige, ki narekuje, kaj bo čez en mesec še vedno na policah trgovin in kateri izdelek bodo zaradi premajhne prodaje ukinili. Kupec je tisti, ki kupuje z očmi, namesto z zavestjo, kaj nakup pomeni za njegovo življenjsko okolje. Popolnoma res je pregovor, ki pravi »Daleč od oči, daleč od srca.«, če bi vsak dan skozi okno svojega stanovanja gledali smetišče, bi se verjetno kaj hitro vprašali, od kod take gore odpadkov. In mogoče bi potem v trgovini vsi premislili, kaj bomo kupili.
Za vsakim končnim izdelkom, ki se bohoti na policah trgovine in nas kliče, da posežemo po njem pa se skriva še njegova življenjska zgodba, ki lahko seže na drug konec sveta. Zato je smotrno pomisliti tudi na to, od kje izdelek prihaja, saj ponavadi pakirajo izdelke v večje škatle in nato večje škatle v še večje škatle in nato te večje škatle ovijejo po možnosti v folijo, da bi se držale skupaj in jih dajo še na lesene palete za lažji transport. Tako dobimo svojo malo škatlico vžigalic z vsem tem ogromnim okoljskim odtisom, ki se kot senca vije za njo, mi pa se tega med nakupovanjem niti približno ne zavedamo, saj so trgovine bleščeče, lepe, urejene in polne prijetnih vonjav ter pridušene glasbe, ki nas nežno uspava v stanje, kjer naš svet postane ena sama pravljica polna obilja in brezskrbnosti četudi imamo v žepu le bankovec za pet evrov.
Ste že dojeli, da je embalaža le domiselna prevara, ki nas zavede v nakup nečesa, česar si sploh nismo želeli. Celoten sistem trgovanja je zastavljen tako, da je vedno v prednosti proizvajalec. Ali niste nikoli pomislili, kako si lahko vendar privoščijo sezonske razprodaje s takimi popusti? Verjemite, da če se jim njihova »računica« ne bi izšla, tega sigurno ne bi realizirali. Možnosti sta dve, ali toliko zaslužijo s prodajo pred razprodajami, da si lahko privoščijo take popuste, ali pa so izdelki že v samem začetku tako precenjeni, da dejansko v času, ko ni popustov plačamo trikratni znesek nekega izdelka in tako plačamo tudi že za tistega, ki se bo med popusti prodal s sedemdeset odstotnim popustom.
Pa se vrnimo nazaj na odpadke. Trajnostno ravnanje z njimi ni nek abstrakten pojem. Predstavljal naj bi nov koncept pogleda na izdelke, ki jih kupec kupi v trgovini. Le ti naj ne bi bili trajna last kupca, ampak bi jih le ta po končani uporabi, kadarkoli bi to bilo saj je odvisno od vrste izdelka, vrnil nazaj proizvajalcu. Proizvajalec naj bi jih nato recikliral, ponovno uporabil ali pa v kolikor to ne bi bilo mogoče, poskrbel za varno in odgovorno odlaganje. Ves koncept sloni na ideji, da bi se tudi proizvajalci aktivno vključili v celoten življenjski krog svojega izdelka, saj bi bilo v njihovem interesu, da bi ga lahko kar najbolj učinkovito ponovno uporabili. Zaradi tega bi začeli razmišljati v smeri trajnostnega izkoriščanja virov, eko-dizajna, eko-učinkovite proizvodnje, trajnostne potrošnje. Verjamem, da bi se marsikateri kupec prej odločil za tak izdelek pa četudi bi bila njegova embalaža malo manj privlačna. Naj pa poudarim tudi dejstvo, da lična embalaža ni nujno znak kakovosti in obratno, grda embalaža lahko vsebuje zelo kakovosten izdelek.
Velik doprinos k našim nakupovalnim navadam pa pridajo tudi oglasi. Kot se zdi na koncu, je oglaševalska industrija vezni člen in velik »krivec« naše potrošniške družbe in če bi se in upam, da se tudi vedno bolj bodo, na pravih mestih znašli pravi ljudje, lahko tudi oglaševanje trajnostnega potrošništva spremeni mentaliteto naše družbe. V končni fazi pa je vse v naših glavah, največji premik naredimo v svoji glavi, ko se odločimo za nakup domačega, ekološkega in v čim manj embalaže oblečenega izdelka!
