Za okolje lahko največ naredimo sami s spremembo naših nakupovalnih in odlagalnih navad, ki imajo koristne učinke tudi na naš družinski proračun.
V Sloveniji količina komunalnih odpadkov vseskozi narašča. Leta 2008 je bilo zbranih 922.829 ton komunalnih odpadkov oziroma 452 kg na prebivalca. Tolikšna količina odpadkov kaže, kako zelo smo potratni. Z gospodarsko rastjo, povezano z vse večjo kupno močjo in rastočim potrošništvom, se namreč povečujeta tako raba naravnih virov kot količina proizvedenih odpadkov.
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki prevladuje odlaganje. Leta 2008 je bilo odloženih kar 71 odstotkov od vseh zbranih odpadkov, 28 odstotkov pa jih je bilo recikliranih. To je sicer 44-krat več kot leta 2002, a v primerjavi z odloženimi količinami še vedno precej premalo.
Velik problem predstavljajo tako imenovana divja odlagališča odpadkov, ki nastajajo zaradi nenadzorovanega in nedovoljenega odlaganja odpadkov v okolje, bodisi v gozdove, na travnike, v potoke … Takšno odlaganje odpadkov ima izrazite negativne posledice tako za okolje kot tudi za človeka. Kemične snovi v odpadkih se namreč lahko izločajo v zrak, prst, vodo …, od koder prehajajo v organizme človeka in drugih živih bitij.
V zadnjem času se poleg urejenega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov čedalje bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru. A pri tem so potrebne predvsem spremembe pri izdelavi izdelkov in v navadah ljudi oziroma spodbujanje njihove okoljske ozaveščenosti.
Za okolje lahko največ naredimo sami s spremembo naših nakupovalnih in odlagalnih navad, ki imajo koristne učinke tudi na naš družinski proračun. Seveda pa moramo biti o vseh teh možnostih čim bolje informirani. Zato smo v nadaljevanju pripravili vrsto nasvetov o zmanjšanju količine odpadkov v gospodinjstvu in o njihovem prepotrebnem ločevanju.
Vir: Komunalni odpadki. Kazalci okolja 2009. URL: http://kazalci.arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=190&menu_group_id=18 (4.5.2010)
