Objavljamo prvega iz niza intervjujev o vlogi prehranskih dopolnilih ob naših vsakdanjih jedilnikih, s sogovornikom Aloisom Kolarjem.
Svoj pogled o pomenu prehranskih dopolnil hrani nam je iz toplega Peruja posredoval Alois Kolar, diplomiran praktik naravnega zdravja, namestnik direktorice Inštituta Naravnega zdravja – Naravne Higiene in urednik Znanosti življenja, pisec in predavatelj ter neodvisni raziskovalec.
Glede na to, da je dandanes hrana res hranilno osiromašena, povrhu vsega pa so tudi prehranjevalne navade ljudi zelo spremenjene in predvsem v korist prehranski industriji, nas zanima: Ali je po vaše v sedanjem času dopolnjevanje naše prehrane s prehranskimi dopolnili in superhrano res potrebno?
Hrana je takšna zadnjih 45 – 50 let, odkar so v ZDA začeli uvajati supermarkete in veleblagovnice tudi s hrano, zato je bilo potrebno vse urediti tako kot imamo urejeno danes. Uporaba ali dopolnjevanje takšne hrane s prehranskimi dopolnili ni prava rešitev, saj so vsi ‘elementi’ prav tako kot hrana v anorganskem stanju, kar pomeni da povzročajo dodatno toksikozo organizma, ki vodi le v razvoj bolezni.
Ali je mogoče res dobiti dovolj vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi dovolj le iz hrane, ki jo sestavljajo sadje in zelenjava, oreščki in semena, polnovredna žita…?
Kadar govorimo o optimalnem načinu prehranjevanja, govorimo o hrani, za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni in nobenega dvoma ni, da je to res tako. Žita, ‘polnovredna žita’ v ta krog ne spadajo več. Vse prej našteto v pravilni obliki, odmerkih in času zagotavlja dovolj vseh poznanih in še nepoznanih snovi, ki jih človeški organizem potrebuje za uspešno delovanje, dobro počutje in trajno zdravje.
Ali je morda to mogoče le, če je hrana pridelana v domači režiji na ekološki način?
Če je hrana pridelana doma, ekološko, je seveda velik plus.
Kako je v tem primeru z ekološkim sadjem in zelenjavo, ki ju dobimo v trgovinah?
Sadje in zelenjava, kupljena v trgovini, sta seveda glede na kemične snovi, ki so bile prisotne v času rasti, dozorevanja oporečnejša, vendar tudi pri tem računamo na karenco in v določenem času tudi to postane neškodljivo. Ekološko sadje, ki ga prav tako kupimo v trgovinah je predrago glede na kakovost (danes je žal vse naravnano le še na čimvečji zaslužek, dobiček); če izberemo proizvajalce, ki imajo ustrezne certifikate za pridelavo sadja, zelenjave, potem je to dobra odločitev.
Kako je v tem primeru s presnojedci in vegani v primerjavi z ljudmi, ki se prehranjujejo s klasično kuhano prehrano?
Kadar govorimo o kakovosti življenja, zdravja, potem govorimo o življenjskem slogu, ne zgolj o načinu prehranjevanja. Presnojedci, ki se prehranjujemo na pravi način in živimo optimalni življenjski slog imamo najvišjo stopnjo zdravja in dobrega počutja. Kakšna pa je razlika med vegani in ‘vsejedci’ (ne biološko gledano) ljudmi, pa je najbolj izraženo takrat, ko gremo na – reciva veliko mešano solato v vegetarijansko restavracijo, drugič pa tja, kjer se hranijo ljudje, ki sebe imenujejo za ‘vsejedce’. Napravite ta poskus, razlika je očitna. Ta sicer vizualna razlika pogojuje tudi raven zdravja, hrana živalskega izvora povzroča razvoj bolezni do zadnje stopnje, imenovane rak.
Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu prehranskih dopolnil in superhrane?
Če že kdo kupuje prehranska dopolnila, potem naj bo pozoren vsaj na to, da so vitamini, minerali in encimi vodotopni. O tem naj povpraša farmacevta ali se informira predhodno na internetnih straneh, o izdelkih, ki jih morebiti želi. Osebno nikoli ne priporočam nakup prehranskih dopolnil, uporabo pa bi priporočil le v enem samem primeru (ta pojav pa je zelo, zelo redek).
Superhrana kot takšna ne obstaja, je normalna, naravna hrana za človeško vrsto. Nekatere vrste ‘superhrane’ imajo tržni efekt, nič drugega.
Ali sami uživate katera prehranska dopolnila in superhrano?
Ne, nobene ‘superhrane’ ali prehranskih dopolnil ne jemljem. Ni pa bilo vedno tako, tudi jaz sem bil nekoč indoktriniran.
Kaj bi lahko predstavljalo lokalno superhrano – imamo tudi v Sloveniji divje rastline, zelišča, začimbe in podobno, ki si jih lahko sami naberemo v naravi in tako pridemo do najboljše superhrane?
Seveda jo imamo, ena takšna ‘superhrana’, ki je seveda normalna hrana v optimalnem načinu prehranjevanja je regrat, skupaj s koreniko. Vedno ga je potrebno imeti na dosegu roke, tudi takrat ko zanj ni ‘sezone’. Je pravo bogastvo vitaminov, mineralov, encimov. Tu so še seveda sezonske ostrožnice, gozdne jagode, borovnice, semena, oreščki, lešniki, pa oreški iz drugih, tropskih dežel in to je seveda normalna, naravna hrana za ljudi, ki želijo biti trajno vitki, zdravi in zadovoljni. Kadar pa govorimo o ‘superhrani’, kot na primer brazilski acai, camu camu, goba reishi, ginko, ginseng (pri slednjih gre zgolj za stimulacijo organizma), gre za ekonomsko plat pridelovalcev in (pre)prodajalcev. Kar nam zagotavlja vrhunsko trajno zdravje in počutje bi lahko imenovali superhrano, vendar s ‘superhrano’ kot jo razumemo danes tega ni mogoče, ne da se živeti od nje. Torej le ni superhrana.
