Pregled znanstvene literature kaže, da ima ekološko kmetovanje potencial, da proizvede dovolj hrane za zadovoljitev potreb trenutne populacije.
Ekološka pridelava je v Uredbi sveta Evropske skupnosti št. 834/2007 definirana kot pridelava, pri kateri se ne uporablja lahko topnih mineralnih gnojil in pesticidov. Vendar pa se pod pojmom ekološka pridelava/ekološko kmetovanje skriva mnogo več. Gre za način kmetovanja, ki optimizira proizvodnjo z dobrim sodobnim menedžmentom in hkrati ohranja sposobnost rastlin in živali, da ostanejo zdrave brez uporabe pesticidov in antibiotikov. Gre za individualni pristop v okviru splošnih uzakonjenih smernic, ki ugodno vpliva na rodovitnost prsti, biodiverziteto, trajnostni razvoj in na dobro počutje in zdravje domačih živali.
Ekološko kmetijstvo lahko veliko doprinese v skrbi za okolje in zdravje z zmanjšanjem vnosa škodljivih kemikalij v prehranjevalno verigo, z zmanjšanjem izpusta toplogrednih plinov in porabe energije. Kljub številnim ugodnim vplivom, ki jih ima ekološka pridelava v okviru trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, ji zagovorniki konvencionalne pridelave onemogočajo razmah s širjenjem očitka, da ne zmore prehraniti svetovnega prebivalstva.
Pregled znanstvene literature kaže, da ima ekološko kmetovanje potencial, da proizvede dovolj hrane za zadovoljitev potreb trenutne populacije. Dosedanja dognanja nakazujejo, da bi lahko s kmetovanjem z nizkimi vložki, že danes drastično zmanjšali porabo kemikalij v kmetijstvu v svetovnem merilu, ne da bi s tem kakorkoli ogrozili preskrbo s hrano.
Glede na raziskave v Evropi in Severni Ameriki, naj bi z ekološkim načinom proizvodnje hrane pridelali od 50 do 100 % pridelka pridelanega po načinu konvencionalnega kmetovanja, odvisno od poljščine in lokacije. Dvajsetletne raziskave v ZDA kažejo, da lahko z ekološko proizvodnjo pridelajo skoraj enako količino hrane kot s konvencionalno ob porabi manjšega vložka energije. V Evropi je pridelek v ekološkem kmetovanju v primerjavi s konvencionalnim manjši kot je tov ZDA, saj Evropa v konvencionalno kmetovanje vlaga veliko več energije v primerjavi z ekološkim. Tako v Švici v zadnjih 20 letih z ekološkim kmetovanjem dosegajo 80 % pridelka intenzivne proizvodnje ob polovičnem vnosu energije. Za razliko od severa daje na južni polobli tudi konvencionalno kmetijstvo zaradi nizkega vložka energije majhne pridelke. Po predvidevanjih strokovnjakov, bi lahko s tehnologijo ekološke pridelave hrane na teh področjih bistveno povečali pridelek, brez povečanja stroškov za nove rastlinske vrste, gnojila in pesticide. V primerjalnih raziskavah v Braziliji so ugotovili, da je preusmeritev v ekološko pridelovanje koruze pomenila 25-250 % povečanje pridelka. Podobne izkušnje imajo v Peruju, kjer je vzpostavitve ekološkega kmetovanja povečala pridelke za cca. 150 % pri številnih posevkih v višje ležečih predelih. Zaradi zapostavljanja razvoja ekološkega kmetijstva, strokovnjaki sklepajo, da je potencial ekološke pridelave veliko večji kot je trenutna proizvodnja.
Trenutno ni stoodstotnih dokazov, da z ekološkim načinom kmetovanja lahko prehranimo človeštvo, nikakor pa raziskave ne podpirajo mnenja, da bi tako kmetovanje vodilo k povečanju lakote v svetu. Zavedati se moramo dejstva, da samo količina hrane sama po sebi še ne pomeni prehranjenosti, izrednega pomena je hranilna vrednost hrane. Trenutne razmere v razvitem svetu jasno kažejo, da velike količine nizkokakovostne hrane vodijo v epidemijo debelosti in s tem povezanih bolezni srca in ožilja, diabetesa, bolezni prebavnega trakta ter določenih oblik raka.
