Podpiši peticijo Pustimo otrokom zadihati s polnimi pljuči

Aktualna družbena situacija ustvarja zelo nezdrave zadeve, ki še posebej škodljivo vplivajo na otroke in njihov razvoj. Zato se številni strokovnjaki tako v domovini kot po svetu povezujejo in oglašajo v upanju, da bi bili slišani. Pri tem jim lahko pomagamo mi vsi, da jih podpremo na 2 načina:

PODPIŠEMO PETICIJO
DELIMO PETICIJO V SVOJI OKOLICI

Pobudniki peticije z naslovom Pustimo otrokom zadihati s polnimi pljuči so 3 strokovnjaki: športni filozofdr. Milan Hosta in dva profesorja športne vzgoje Miloš Pogačar in Rafael Plut. S peticijo si želijo omogočiti celovit in zdrav razvoj otrok in mladinez odpiranjem vzgojno-izobraževalnih ustanov, telovadnic, igrišč in narave, da zagotovimo zdravje otrok in boljše možnosti za čustveni, gibalni, inteligenčni razvoj, ki bo lahko doprinesel k boljši samopodobi otrok in posledično njihovi uspešnosti.

Pobudniki peticije so ob tem zapisali:

V skladu s konvencijo o otrokovih pravicah, ob neizpodbitnih naravnih zakonitostih in številnih znanstvenih dokazih o pozitivnem vplivu gibanja, igre in športa na otrokovo zdravje v najširšem pomenu besede ter z zavedanjem o relativno nizki obolevnosti otrok in mladine za virusom Sars-CoV-2 in ob nedavnem opozorilu slovenske športne stroke o nevarnem upadu gibalne učinkovitosti slovenskih otrok v času ukrepov omejevanja običajnega vzgojno-izobraževalnega dela in svobodnega gibanja, kot odgovorni odrasli, državljani Republike Slovenije, športni pedagogi, učitelji, trenerji in starši od vlade RS zahtevamo, da nemudoma omogoči našim otrokom in mladini, da se razigra in razmiga v vsej svoji lepoti, da koristi vzgojno-izobraževalne, športne, rekreativne, prostočasne in socialne kapacitete okolja v polnem obsegu in na način, ki dosega dogovorjene in za zdrav razvoj potrebne standarde in cilje. Svoje zahteve utemeljujemo z izjavami, ki povzemajo znanstvene ugotovitve in od vlade RS zahtevamo odgovorno ravnanje ter uravnotežen ter strokovno utemeljen pristop izvajanja ukrepov, upoštevanje principa previdnosti in imperativa ne škoduj, s posebno pravno definirano skrbjo in odgovornostjo do otrok in mladine.

Prevelika teža pri otrocih lahko vodi v resne zdravstvene težave in povečuje tveganje za nastanek diabetesa, pljučnih, srčno-žilnih ter rakavih obolenj v življenju. Neaktivnost pri otrocih lahko povzroči nizko samopodobo, depresijo, slabše učne rezultate in razočaranje ter občutke krivde za neuspeh in nezadovoljstvo v življenju. Znanost vedno znova potrjuje, da pomanjkanje telesne/gibalne igre v zgodnjem otroštvu vodi v manj razvite možganske povezave, kar negativno vpliva tudi na samo velikost možganov. Prosta igra, ki vključuje veliko gibanja, je lastna vsem sesalcem in je izjemnega pomena za psiho-motorični razvoj posameznika. Pomanjkanje medvrstniške igre, porabljanja prostega časa v naravi in zdravih gibalnih dražljajev v zgodnjem otroštvu lahko vodi v resne negativne psiho-socialne vzorce obnašanja v dobi adolescence in odraslosti. Oslabljen imunski sistem, ki je posledica pomanjkanja dovolj intenzivnega telesnega napora v otroštvu, vodi k slabi odpornosti proti stresu v dobi odraslega, veča nagnjenost k kroničnim nenalezljivim in avto-imunim boleznim in slabi kakovost življenja nasploh.

S primerno podporo v otroštvu, začenši z ustvarjanjem gibalnih dražljajev pri dojenčkih, razvijamo otrokove sposobnosti in dvigujemo njegove potenciale, ki jih lahko uresniči v kasnejših obdobjih življenja. Pozitivne gibalne izkušnje, to, da otrok čuti, da zmore, je predpogoj za razvoj samozavesti. Otrok se mora dobro počutiti v svojem telesu, ga spoznati v različnih okoliščinah in ga obvladati tudi tako, da s svojim telesom spoznava in raziskuje bližnjo in daljno okolico okrog svojega doma. Igrivo okolje ponudi otrokom čustveno varno priložnost, da preizkusijo svoje sposobnosti in se pri tem učijo. Igrišča so družbena srečališča, ki krepijo socialne veščine in kognitivne sposobnosti, večajo varnost, zaupanje in solidarnost v bivalni skupnosti, soseščini. Številne študije ugotavljajo, da je sistematični razvoj temeljnih telesnih sposobnosti in gibalnih veščin nujen del zdravega odraščanja v prvih letih. Vsakodnevno gibanje krepi otrokove kosti, mišice in srce, veča pljuča, kravžlja možgane in razvija zdrave življenjske navade.

ZDRAVI OTROCI SO TEMELJ ZDRAVE DRUŽBE DANES IN NOSILCI ZDRAVE PRIHODNOSTI JUTRI!

Model človeškega kapitala, po katerem opredeljujemo kategorije, na katere vplivamo s telesno dejavnostjo, vključuje naslednje:

TELESNI KAPITAL – direktne telesne koristi na zdravje in dobro počutje gibalne sposobnosti srčno-žilna in dihalna funkcionalnostmišična moč sestava telesa (maščobni, kostni, … indeks) zdrave in močne kosti imunski sistem dobro spanje zdrava prehrana preprečevanje diabetesa, visokega krvnega tlaka, rakavih obolenj, sklepih deformacij, oblik zasvojenosti s škodljivimi substancami ali aktivnostmi, …

ČUSTVENI KAPITAL – psihične koristi, nadzor nad stresom, zadovoljstvodobro počutjedobra samopodobadelovna učinkovitostužitekdobra volja – manj stresa, manj depresije, manj anksioznosti.

INDIVIDUALNI KAPITAL – povečuje znanje in veščine uresničevanje zastavljenih ciljev obvladovanje časa in prostora športno obnašanje in varovanje vrednot odgovornost odločnost vztrajnost zbranostprimerna medsebojna komunikacijo in sodelovanje.

SOCIALNI KAPITAL – odnosi in družbene norme skupno delovanje – medsebojno komunikacijo in sodelovanjezaupanje varnost enakost med spoloma vključevanje in strpnost do ljudi s posebnimi potrebami.

INTELEKTUALNI KAPITAL – spodbujanje kognitivnih kapacitet nova znanja hitro procesiranje informacij mentalna gibljivost in situacijska modrost boljši akademski dosežki, v povprečju višje ocene ugoden vpliv na razvoj možganov in miselnih funkcij boljša pozornost in nadzor nad impulzivnostjo počasnejši procesi staranja možganov.

FINANČNI KAPITAL – koristi pri višji produktivnosti zdrava in produktivna nacijaodločnost pri delu in zasledovanju ciljev manj odsotnosti od dela zaradi bolniških dnimanjši stroški zdravljenja.