Veščina s tradicionalnimi koreninami, ki postaja vse bolj priljubljena sodobna oblika treninga, kjer se krepijo tako naše mišice kot naša notranja stabilnost.
Hoja po vrvi (v tujini poznana pod imenom Slacklining) je vse bolj priljubljen šport, ki nam pomaga krepiti naše ravnotežje. Vse pogosteje lahko tudi po naših parkih, gozdovih ali dvoriščih vidimo vrvohodce, kako trenirajo svoje ravnotežje s sprehajanjem po vrvi, pripeti med dve drevesi, večinoma dvignjeni nekaj deset centimetrov od tal. Vrv pri slackliningu ni tako trdno napeta, kot pri hoji po tanki vrvi, temveč se dinamično razteza in niha, kot da bi hodili po dolgem in ozkem trampolinu. Napetost si vsak uporabnik sicer lahko poljubno nastavi glede na njegove spretnosti. Dinamična narava vrvi omogoča številne impresivne trike. Gre za samonadzor telesa in ravnotežje, ki postane svojevrstna meditacija, saj nam je v danem trenutku nenadoma pomemben le naš naslednji korak.
Ta nova športna veščina pa ni samo impresivna in zabavna za gledalce, temveč tudi njenemu izvajalcu omogoča, da izboljša svoje ravnotežje, koncentracijo in držo. Nekateri ljudje se poslužujejo tega športa, da bi očistili svoje misli in se sprostili od dela. Pri slackliningu se namreč sčasoma izboljša naša moč in postanemo bolj osredotočeni in prožni. Raziskovalci pa so ugotovili, da hoja po vrvi pomaga tudi pri premagovanju številnih psiholoških ovir, saj v izvajalcih prebuja občutek svobode.
Nekateri zdravniki in poznavalci so zagovorniki hoje po vrvi predvsem zato, ker nam omogoči izboljšanje koordinacije in zavedanja občutka gibanja naših mišic. Posledično telo zgradi mišice, ki podpirajo preostalo telo in tako je telo manj nagnjeno k poškodbam, kot so izvini gležnjev in podobno. Dolgotrajni trening hoje po vrvi nam pomaga okrepiti tudi hrbtenico, ter hrbtne in trebušne mišice, kot tudi okrepi naše gležnje, kolena in kolke.
Posebej zanimiva spretnost, ki jo posledično osvojijo vrvohodci, pa je vzpostavitev svojega ravnotežja. To nam še posebej prav pride v današnjih časih, ko je toliko dejavnikov, ki v nas ustvarjajo neravnotežje in nestabilnost. A če nam vseeno uspe najti ravnotežje, se to v nas odrazi kot koordinacija in moč, ki poveča naše splošno zdravstveno stanje. Poveča se naša varnost v vsakodnevnem gibanju in športnih aktivnostih ter zmanjša se nevarnost za poškodbe. Ravnotežje je osnova za vsakega športnika, kot tudi za stabilno vsakodnevno življenje.
Narava je mojstrica ohranjanja ravnotežja. Zato so se tej ideji v veliki meri posvetili tudi naši predniki, saj je bilo ravnotežje pomemben del njihove kulture. Zato je bila praksa hoje po vrvi poznana že v stari Grčiji in rimskih časih. Prav tako je poznana v številnih azijskih državah.
Hoja po vrvi tako lahko vzamemo kot privlačen in nenavaden šport, kot družabno dejavnost, ki jo izvajamo v naravi s prijatelji, ali pa nam predstavlja osebno terapijo za premagovanje duševnih ovir ter nas pomaga uravnovešati in sproščati.
