Zelo na mestu so nedavna opozorila gibanja Zdrava družba, ki pravijo da je pravi in tudi skrajni čas, da ključne stvari v naši državi ne prepuščamo več režimski politiki, ki se je podala v uničevanje naših življenj in prihodnosti naših otrok. Poleg naših voda, ki smo jih z uspešnim referendumom ubranili pred kapitalskim plenjenjem je naslednja najpomembnejša za nas naša hrana.
Ali je pridelamo dovolj, ali je varna oz. neoporečna?Žal ne, mačehovska slovenska politika se namreč ni brigala za tisto, za kar bi se prvenstveno morala. In to je treba spremeniti!
Zato poleg vzpostavljanja lastne mreže samooskrbe s hranobdimo tudi nad kmetijsko politiko – kmetijskemu ministru smo napisali že drugo javno pismo:
Kmetijskemu ministru sporočamo: “Zahtevamo samooskrbo z varno hrano!”
Poskrbimo, da bo čim več ljudi seznanjeno s to perečo situacijo in da nas bo čim več sodelovalo pri udejanjanju tega cilja ter tudi zahtevalo, da postane Slovenija prehransko samooskrbna.
Gibanje Zdrava družba je kmetijskemu ministru tako posredovalo sporočilo: “Zahtevamo samooskrbo z varno hrano!”
V pismu so zapisali takole:
Zadeva: Predlogi in pripombe na Strateški načrt SKP 2023-2027 v javni obravnavi
Spoštovani minister, dr. Jože Podgoršek!
V gibanju Zdrava družba smo vam že v dopisu z dne 19. 7. 2021 izrazili resno zaskrbljenost nad delovanjem države na področju zagotavljanja naše prehranske varnosti, ki pa se v predlogu dokumenta Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 do 2027 v javni obravnavi še poglablja. Zato podajamo še naslednje predloge in pričakujemo, da jih boste upoštevali.
Rok za javno obravnavo dokumenta SN SKP 2023-2027 https://skp.si/wp-content/uploads/2021/07/SN-SKP-2023-2027_dokument-za-objavo_JR_2.7.2021.pdf je nesorazmerno kratek glede na njegov izredno velik obseg. Poleg tega je bil dan v javno obravnavo sredi počitniške sezone, s čimer je možnost za preučitev gradiva in pripravo komentarjev zelo omejena. Zato vas pozivamo, da za navedeni dokument občutno podaljšate čas javne obravnave (do konca 2021). Obenem predlagamo tudi skrajšanje obsega tega dokumenta, saj v trenutni obliki in obsegu ni dovolj razumljiv širši javnosti, s čimer je ljudem oteženo enakopravno sodelovanje pri kreiranju tako pomembnega dokumenta.
Naš splošen vtis o dokumentu je, da so vsebine intervencij nekonkretne in premalo podprte s številkami in argumenti. Intervencij je zelo veliko (preveč) in so razdrobljene na preveč različnih področij (tudi nekmetijskih!), zato je težko doumeti, kateri so pravzaprav bistveni cilji tega strateškega načrta. Predlagamo, da se intervencije količinsko zmanjšajo, poenostavijo in da se jasno opredeli, katere nacionalne cilje zasledujejo. Tozadevno predlagamo, da naj bo bistveni cilj novega strateškega načrta na področju našega kmetijstva povečanje samooskrbe našega prebivalstva s hrano, kar je po našem prepričanju ključna naloga države oz. Ministrstva za kmetijstvo.
V dokumentu se izrazito favorizira digitalizacija, ki je v takem obsegu, kot je razvidno iz višine sredstev v predlogu dokumenta, naše kmetijstvo ne potrebuje. Naše stališče v zvezi s potrebami po digitalizaciji našega kmetijstva je, da je najprej treba zagotoviti, da se bo na vseh naših obdelovalnih površinah pridelovala kvalitetna hrana za naše prebivalstvo in šele po realizaciji tega cilja pričeti razmišljati, ali oz. koliko bi lahko k prehranjenosti ljudstva prispevala tudi digitalizacija kmetijske proizvodnje.
Pri našem terenskem delovanju nismo zaznali, da bi si slovenski kmetje želeli digitalizacije, njihove potrebe so vse kaj drugega in oni že vedo! Zato vas sprašujemo, na podlagi česa (analize stanja) je bila sprejeta odločitev, da naj bi kmetijski resor, ki še ni realiziral svojega primarnega cilja, to je pridelave zadostnih količin hrane za prebivalstvo, sedaj, v teh kriznih razmerah, ko je prebivalstvo zaskrbljeno za svojo prihodnost in prihodnost svojih otrok, tako veliko naših javnih sredstev namenili digitalizaciji? Z digitalizacijo namreč ni mogoče nahraniti oz. nasititi prebivalstva!
Od kod takšne smernice, kdo je na vas naslovil takšne želje, slovenski kmetje ali Evropska komisija – prosimo za pojasnila, podprta s konkretnimi dokazi in številkami. V primeru, da je to želja slovenskih kmetov, želimo podrobno informacijo, kdo so ti kmetje oz. kakšen je njihov ‘profil’. Če pa gre za zahtevo Evropske Komisije, naj se ta naslovi oz. posreduje ministrstvu, pristojnemu za digitalizacijo oz. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije in naj postane del njihove strategije in del porabe njihovih sredstev.
Davkoplačevalski denar, ki ga namenjamo Ministrstvu za kmetijstvo in zagotavljanju naše prehrane, pa se naj prvenstveno namenja proizvodnji hrane! Predlagamo, da se sredstva, v tem dokumentu predvidena za digitalizacijo preusmerijo v cilje, ki so pomembni za osnovno prehransko varnost Slovenije in jih navajamo v nadaljevanju.
Kako bo Slovenija zagotovila prehransko varnost, ki se je ob tim. epidemiji izkazala kot šibka?Police v trgovinah namreč niso več tako polne, iz njih počasi, a vztrajno izginjajo uvoženi artikli, cene hrane pa gredo v nebo. Kako bo povprečni slovenski potrošnik sploh še lahko kupoval tako drago hrano, kako in s čim bomo nahranili naše otroke? Koliko časa boste še zagovarjali davkoplačevalske subvencije za pridelavo hrane za živali namesto pridelave hrane za ljudi?
V času koronske krize so se kot zelo dragocene za nakup hrane izkazale lokalne tržnice, kjer so kmetje lahko na organiziran način prodajali svoje pridelke in izdelke. Kako bo Ministrstvo za kmetijstvo to izkazano »potrebo s terena« umestilo v razvojni načrt v novem programskem obdobju? V dokumentu pogrešamo analizo stanja po kmetijskih panogah in zaključke oz. strokovne ugotovitve, katere sektorje oz. panoge bi bilo treba dodatno podpreti, da bi izboljšali samooskrbo v Sloveniji?
Bo to mogoče brez oživljanja kmetijstva? Verjetno ne. Zato predlagamo, da se zaradi propadanja številnih slovenskih kmetij, v dokument doda nov ukrep, ki bo namenjen zagonskim sredstvom za nakup kmetij (nepovratna sredstva, brezobrestni kredit…) vsem ljudem, zainteresiranim za kmetovanje, ne le kmetom. Glede na to, da so cene kmetijskih pridelkov ‘nadzorovane’ (letos so se v povprečju znižale za 5%), kmetijstvo nima le gospodarske ampak tudi socialno dimenzijo, kar upravičuje tudi ugodnejšo investicijsko obravnavo. Takšne spodbude bi posredno prispevale k izboljševanju dostopnosti hrane po načelu “od vil do vilic” – več sveže hrane, krajše dobavne verige… Nenazadnje bi lahko s tem sočasno spodbujali tudi nastajanje ugodnega prehranskega okolja, da bi lahko ljudje lažje izbirali zdravo hrano (naš prehod na bolj rastlinsko prehrano), kar bi ugodno vplivalo tudi na zdravje prebivalstva.
In kako bo Ministrstvo za kmetijstvo zaščitilo slovenske njive in obdelovalna zemljišča, da bodo ta ves čas na razpolago za pridelavo hrane za naše prebivalstvo? Kdaj in kako bo naša kmetijska politika preprečila pozidavo rodovitnih tal (npr. za širitve trgovin, poslovnih in industrijskih con)? In kako boste zaustavili zaraščanje marginalnih delov Slovenije (Kras, hribovska območja…), kakšni so predvideni ukrepi kmetijske politike za oživljanje nedavno zaraščenih in zatravljenih njiv na manj dostopnih predelih (strmine ipd.)?
Epidemija je pokazala tudi šibkost Slovenije na področju preskrbe s semeni, zlasti slovenskih, avtohtonih sort. Kajti letos spomladi nekaterih semen ni bilo možno kupiti! Vsi vemo, da so zdrava semena osnova za pridelavo zdrave in kakovostne hrane. Kako oz. kdaj nameravate dokončno urediti to izredno perečo problematiko oskrbe s semeni v Sloveniji? Naše mnenje v zvezi s ‘semenarno’ Ptuj smo vam že predstavili, vi pa ste nam odgovorili, da to ni v vaših rokah. Pa bi moralo biti, kajti za to se neprenosljivo odgovorni!
S tem v zvezi predlagamo, da se več sredstev nameni rastlinskim genskim virom (ohranjanju rastlinskih genskih virov ter vzdrževanju in semenarjenju avtohtonih sort kmetijskih rastlin) in biotičnemu varstvu rastlin (za ta namen je namenjenih nesorazmerno manj sredstev kot za živali).
V dokumentu skorajda niso omenjeni gensko spremenjeni organizmi (GSO), čeprav imamo informacije, da se pri nas pri reji živali uporablja tudi uvožena gensko spremenjena krma. Zanima nas, kako je z vidika varstva potrošnika označeno meso, mleko, jajca, ribe in druga živila živalskega izvora, kadar so živali krmljene z GSO? In kakšno je stališče Ministrstva za kmetijstvo do hrane in krme proizvedene iz GSO oziroma z novimi kmetijskimi tehnologijami – upamo da ne drugačno, kot je stališče nas, državljank in državljanov, ki nočemo imeti opravka z nobeno sporno hrano?
Predlagamo, da se bistveno več sredstev namenja ekološkemu kmetovanju, saj ima Slovenija za to odlične pogoje. Upoštevajte prosim, da državljanke in državljani ne želimo zauživati nezdrave pogojno užitne kemično kontaminirane hrane, še najmanj pa želimo z oporečno hrano hraniti naše otroke! Zakaj v dokumentu ni izkazana prioriteta pridelava zdrave hrane, za kar bi se morali v Sloveniji takoj odpovedati vsakršni proizvodnji in prodaji oz. uporabi strupov – npr. rakotvornega glifosata, kot so to storili v sosednji Avstriji? Tozadevno je treba poskrbeti tudi za ohranjanje kakovosti tal in razstrupljanje prsti, od česar so odvisne količina, kakovost, hranljivost in varnost pridelkov.
Ob nedavni aferi na farmi Ljutomerčan nas tudi zanima, kako boste poskrbeli za zagotovitev osnovnih standardov za rejo živali na slovenskih farmah, ne pa le za nadstandarde v okviru intervencije »Dobrobit živali«. Koliko sredstev boste namenili za to? Zanimajo nas konkretne številke in konkretni cilji.
Strateški načrt SKP 2023-2027 mora zagotoviti samooskrbo s hrano od slovenskih pridelovalcev in predelovalcev v celoti – od njive do mize! Ta cilj bi moral biti krovni cilj tega dokumenta, kateremu bi morati biti podrejeni vsi ostali. In kakor pri digitalizaciji, ki jo štejemo kot tujek v tem dokumentu, opažamo tudi ukrepe (npr. za obnovo stavb kulturne dediščine po konceptu pametnih vasi, urejanje hudourniških področij), ki sploh niso povezani s pridelavo hrane in nedvomno sodijo k drugim resorjem.
Enako velja tudi za ukrepe tim. »podnebne spremembe«, ki sodijo na Ministrstvo za okolje in prostor, če oz. ko bodo za to obstajala okrog nas nesporna dejstva – mi jih namreč ne zaznavamo, podnebje je ves čas isto. Sredstva, ki jih davkoplačevalci namenjamo resornemu ministrstvu, naj gredo direktno k slovenskemu kmetu, ki prideluje hrano in k slovenskim predelovalcem hrane. Za ostale interese pa naj se najdejo drugi viri financiranja. Ministrstvo za kmetijstvo naj ostane v rokah kmetijske stroke, ki služi slovenskemu kmetijstvu, odgovornemu za pridelavo hrane za prebivalstvo!
Pri finančne razrezu opažamo tudi velika nesorazmerja, nekatere intervencije močno izstopajo po višini namenjenih sredstev napram ostalim. Zanima nas, zakaj toliko sredstev (cca. 20 mio €) za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov (str. 365) in za LEADER (cca. 35 mio €)? Menimo, da bi bilo ta sredstva bolj pametno nameniti spodbujanju proizvodnje sadja in zelenjave, da ne bomo več odvisni pretežno od uvoza, kar ves čas govorimo, naredimo pa za to skoraj nič. Tudi zato se hrana na naših policah ves čas draži, medtem ko pa se našim kmetom dohodek znižuje.
Oskrba Slovenije z lastno pridelano hrano je ključna za varnost slovenskega naroda v prihodnje, zato je nujno treba zagotoviti vse pogoje zanjo.
In nenazadnje predlagamo zamenjavo izraza »intervencija« z ustreznejšo obliko, ki ne bo asociirala na nekakšne izredne razmere, kot na primer z izrazom »ukrep«.
V pričakovanju, da ugodite našemu predlogu za podaljšanje roka javne obravnave tega dokumenta in sprejmete vse naše podane predloge ter nam odgovorite na vsa zastavljena vprašanja vas lepo pozdravljamo in prosimo, da poskrbite za prehransko varno in zdravo Slovenijo. To je v vaši moči – le zato smo skrb za našo prehrano predali v vaše roke!
Fotografija: Tebra Nix, Unsplash
