Suho sadje je slastno dopolnilo vsakdanje prehrane človeka (še posebej pozimi), ki se rad zdravo posladka.
Marelice
Marelice so iz družine koščičastega sadja s hrapavo in žametasto lupino. Barva lupine in notranjosti sadeža je svetlo rumena do oranžna, meso sadeža je sočno, sladko-kiselkasto in prijetnega osvežilnega okusa.
Marelice vsebujejo od vseh vrst sadja največ provitamina A (karotin), vsebujejo pa tudi visoke vsebnost vitaminov B1, B2 in C ter mineralov kalija, kalcija, fosforja in železa. Marelice imajo veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske…
Marelice so odlične kot samostojen obrok, ali pa v sadnih solatah, smoothie-jih, marmeladi, kompotu, prilogah, …
Fige
Fige izvirajo iz Sredozemlja in Indije. Asirci naj bi jih gojili že 3000 let pred našim štetjem, v Grčiji pa 700 let pred našim štetjem. Danes največ fig pridelajo v Grčiji in Turčiji. Obstaja več kot 600 različnih vrst fig, vam pa ponujamo vrsto »lerida«.
Bolj kot z vitamini (vsebujejo le nekaj malega vitamina C in nekoliko več vitaminov B skupine) so bogate z minerali: kalijem, magnezijem, kalcijem, fosforjem, železom in še nekaterimi. Za sadje vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin, kar dober odstotek. Seveda pa so najbolj bogate s sladkorji, tistimi zdravimi, naravnimi.
Zaradi njih obrok svežih fig zagotavlja vir najčistejše energije, ki jo lahko začutimo in uporabimo takoj. Fige tudi:
• pospešujejo presnovo
• urejajo prebavo in odpravljajo zaprtje
• čistijo sečne poti
• koristijo jetrom in žolčniku
• odpravljajo hemoroide
• delujejo varovalno proti raku
• znižujejo previsok krvni tlak
• pomagajo pri notranjih vnetjih
• lahko pomagajo pri težavah s kostmi
Fige so odlične kot samostojen obrok, ali pa v sadnih solatah, smoothie-jih, marmeladi, kompotu, prilogah, …
Datlji
Datlji (Phoenix dactylifera) so ena najboljših naravnih »sladkarij«, saj ne vsebuje praznih kalorij temveč cel spekter hranilnih snovi. Dajejo ogromno energije in so zato zelo primerni za vse sladkosnede, ki se tudi veliko gibljejo (športniki). Vsebujejo kalij, fosfor, magnezij, železo, vitamine B ter dosti vlaknin, kar pomaga pri presnovi-prebavi. Pomagajo tudi pri težavah z dihali, saj pri določenih zaužitih količinah pospešujejo izločanje sluzi iz nosu.
Datlji so odlični kot samostojen obrok, v sadnih solatah, presnih kroglicah ali domači čokoladi, v kombinaciji z drugimi oreščki in suhim sadjem.
Obstaja več sort datljev, najbolj popularen je »deglet nour«. Tisti nekoliko večji ter z bolj medeno notranjostjo pa so sorte “medjool“. In prav to so datlji vseh datljev! Največkrat jih uživamo kar tako, iz roke v usta, sicer pa so odličen nadomestek za navadni sladkor.
Mango
Mango raste v deželah s tropskim in subtropskim podnebjem in vedno zeleni mangovci zrastejo tudi več kot 30 metrov visoko. Koščičasti sadeži z drevesnih vej visijo na dolgih vejicah oziroma pecljih in se včasih skoraj dotikajo tal. Poznamo več kot tisoč sort manga, ki se med seboj razlikujejo po barvi in obliki. Sadeži so lahko zeleni, rumeni, oranžni ali rdečkasti; običajno so rdečkasti na tisti strani, ki je obrnjena proti soncu.
Meso je oranžnorumeno, v sredini pa je velika koščica. Mangovo gladko in mehko meso je sladko in zelo sočno, saj vsebuje veliko vode, zato je to sadje zelo osvežilno. Vsebuje veliko provitamina A, vitamine B3, B5, B6, C in E, baker, mangan, magnezij, kalij in cink.
Posušene mango rezine so odlične kot samostojen obrok, v sadnih solatah ali v kombinaciji z drugimi oreščki in suhim sadjem.
Ananas
Pradomovina ananasa je Paragvaj. Tamkajšnji prvotni prebivalci Tupi so mu rekli nana oziromaanana, kar pomeni odličen sadež. Botaniki domnevajo, da so ananas v davni preteklosti gojili že Indijanci iz plemena Guarani in ga pozneje razširili po vsej tropski Ameriki. Ananas sodi v družino citrusov in ima debelo, grobo lupino od rumeno rjave do rdeče rjave barve. Rumeno meso sadeža je sočno in ima čudovit vonj in okus. Okus je pri različnih vrstah ananasa različen in je lahko sladko-kisel ali sladek.
Sadež vsebuje veliko biotina, vitaminov E, B12 in C in več kot 15 mineralnih snovi, od teh največ železa in kalcija. Vsebuje tudi encim bromelain, ki razgrajuje beljakovine in pospešuje prebavo. Koristen je predvsem za ljudi, ki imajo premalo želodčne kisline.
Posušene ananasove rezine so odlične kot samostojen obrok, v sadnih solatah, kompotih, sladicah, sladoledih ali v kombinaciji z drugimi oreščki in suhim sadjem.
Murve
Drevo murve nima škodljivcev in bolezni, zato je ni potrebno škropiti in so plodovi ekološko neoporečni in zdravi. Belo murvo so v Evropo najverjetneje zanesli v 12. stoletju, predvsem zaradi sviloprejk, ki se prehranjujejo samo z murvinim listjem. Danes izjemno dobro uspeva v sredozemskih državah, saj ima rada sončne lege. Razmnožuje se s semeni in s potaknjenci. Semena naokrog raznašajo ptice, ki se rade hranijo s sladkimi sadeži. Murve so odlične kot samostojen obrok, ali pa v sadnih solatah, smoothie-jih, marmeladi, kompotu, v kosmičih, oreščkih, z drugim suhim sadjem, …
Vir: Svet je lep
