Letos sem se prvič srečala z ozimnico oziroma shranjevanjem sadja in zelenjave za zimo. To se je zame kot začetnico izkazal kar obsežen projekt, saj je bilo veliko novega, kar sem se morala naučiti glede konzerviranja.
Priznam, da sem bila po vseh eksperimentih že kar utrujena. In ko sem mislila, da sem že zaključila, sem ugotovila, da se je nabralo še nekaj pridelkov, ki jih je ostalo za shraniti. Takrat sem se spomnila: SUŠENJE oz. DEHIDRIRANJE.
V tem pa na srečo nisem bila ravno novinka, saj sem že pred leti, v času presnega prehranjevanja ogromno sušila. Kar pa je bilo v mojem primeru zdaj super poenostavitev shranjevanja. Po eni strani je bilo preprosteje za pripravo, po drugi strani pa je super imeti pridelek shranjen v več oblikah.
Sploh pa je prednost dehidriranja še v tem, da se pridelek s sušenjem zelo skrči in zavzame manj prostora.
Edino vprašanje je, koliko časa bodo dobrote zdržale, ker so tako okusne in jih znamo pojesti še pred zimo.
Od sadja in zelenjave so najbolj primerna za sušenje jabolka, slive, hruške, breskve, marelice, banane, jagode, borovnice, bučke, ohrovt, korenje, zelena, koleraba, paradižnik, čiliji. Za sušenje pa so primerna tudi začimbe in zelišča ter gobe. V priloženem posnetku sem sušila vinogradniške breskve in paradižnike.
Postopek si lahko ogledaš tudi v tem video posnetku.
Postopek sušenja sadja in zelenjave
- Sama uporabljam Excalibur sušilnik, ki je zelo velik in prostoren, zato mi je zelo všeč, saj lahko hkrati sušim več vsebine. Ampak enako uporabni so ostali sušilniki. S sušenjem v pečici pa nimam veliko izkušenj, čeprav mi kolegi pravijo, da se tudi super obnese, le vratca pečice je potrebno pustiti priprta, da lahko vlaga prosto izhlapeva.
- V mojem primeru sem nato breskve in paradižnike prej narezala na manjše enakomerne koščke, ki pa ne smejo biti ne premajhni ne preveliki, saj se v postopku sušenja dosti skrčijo. Po mojih izkušnjah je idealna debelina nekje okoli 1 centimetra.
- Koščke sem nato le zložila na pladnje sušilnika, tako da so en zraven drugega in da niso en na drugim.
- Nato sem jih dala v sušilnik čez noč in po potrebi še ves naslednji dan. Najbolje je, da vmes preverimo, koliko so suhi.
- Temperaturo pa nastavim za prvo uro na 65 stopinj, nato pa po eni uri zmanjšam nekje na med 45 in 50 stopinj. Prvo uro malo povečam temperaturo, ker se na začetku sprosti največ vlage in se mi je v preteklosti rado zgodilo, da je prišlo do zakisanosti. Ta metoda pa se mi odlično obnese.
- Na koncu pustim sušeno sadje in zelenjavo še nekaj časa v sušilniku, dokler se popolnoma ne ohladi.
- Potem pa jo pretresem v steklene kozarce. Pri čemer jih prvih par dni še nekoliko pretresam vsake toliko, ko grem mimo. Tako se vlažnost enakomerno razporedi.
- Shranimo jih v tesno zaprtih kozarcih v suhem, hladnem in temnem prostoru.
