Med nakupovanjem se osveščeni kupec velikokrat vpraša kater izdelek naj kupi in kateri od njih ima manjši odtis na okolje ali bolj podpira lokalno gospodarstvo in še kakšno podobno vprašanje. Pred kratkim se mi je porajalo vprašanje kako je s tem pri cvetlicah, posebno rezanemu cvetju. Načeloma se upam, vsi strinjamo, da je rezano cvetje, ki povrh vsega še ni sezonsko, najslabši nakup ki ga lahko opravite pa še njegov rok trajanj je zelo omejen. Pa sem se malo pozanimala v svojih ekologičnih knjigah in na spletu in si iz seznama »tega ne kupuj v trgovini« odkljukala še eno stvar…rezano cvetje, posebno vrtnice. Nedavno sem bila na otvoritvi prelepe cvetličarne, ki jo je odprla kolegica in ko sem jo povprašala po izvoru ponujenega asortimana rastlin je brez obotavljanja rekla, da so skoraj vse rastline rezane in v lončkih uvožene iz Holandije. Potem pa je le ponosno pokazal na kot ob izložbenem oknu kjer so se bohotile božične zvezde in prelepe ogromne ciklame in mi povedala, da so le te iz Slovenije! Bila sem navdušena! Ne zato, ker bi mi bile ciklame posebno pri srcu, ampak ker sem skoraj prepričana, da je njihov ogljični odtis mnogo manjši kot od ostalih 50 vrst rastlin iz Holandije.
Pa se vrnimo nazaj na vrtnice. Samo za predstavo naj vam podam podatek da ima vrtnica gojena in rezana na domačem vrtu 0 CO2 emisij (če je pridelana brez kemičnih gnojil), vrtnica ki je bila vzgojena v Keniji in pripeljana v Evropo, natančneje Veliko Britanijo 350 g CO2 emisij in vrtnica, ki je bila vzgojena na Nizozemskem v rastlinjaku (ker je ozračje premrzlo, da bi lahko rasla na prostem sredi novembra ali decembra) in nato pripeljana v Veliko Britanijo celi 2,1 kg CO2 emisi. Največ na račun transporta. Tako velike so razlike. Si sedaj predstavljate? To je približno toliko kot ima CO2 emisij 4,5 kg banan. Sedaj pa razmislite, kaj boste ljubljeni osebi podarili naslednjo obletnico.
Da pa ne bi mislili, da smo s tem zaključili dilemo in bomo sedaj vsi kupovali vrtnice iz Kenije, naj opozorim še na neko drugo dejstvo. Sama industrija cvetja, bodisi na Nizozemskem v Keniji, Etiopiji ali v Kolumbiji je v končni fazi le industrija in kljub ljubkim popkom, ki jih tako radi gledamo na svojih mizah in okenskih policah, za tem stoji mnogo bolj umazana slika. Najprej naj spomnim, da gojenje rastlin bodisi v rastlinjakih ali na prostem zahteva prostor. Če gre za močno podjetje to pomeni, da so monokulture toliko večje, kar pomeni, da po vsej verjetnosti porabijo več površin, ki bi jih drugače lahko uporabljali za namene kmetijstva in na njih gojili hrano. Monokulture že same po sebi niso vzdržni ekosistemi. Niti v kmetijstvu, niti kjerkoli drugje. Zatem se dotaknimo še vprašanja predpisov s področja uporabe pesticidov. Kenija kot država tretjega sveta na tem področju nima tako stroge zakonodaje zato se tam še vedno uporabljajo DDT, dieldrin, methyl bromide in methyl parathion, ki so pri nas prepovedani. S tem mnogo bolj ogrožajo življenja ljudi in seveda onesnažujejo okolje. Sicer se združenja kot so Fairtrade organization trudijo, da bi se stanje izboljšalo, a vsi vemo da so pritiski velikih podjetij in zaslužek mnogo bolj močan motivator kot pa v končni fazi zdravje delavcev. Zato se moramo vedno poleg okoljskega vpliva nekega proizvoda, vprašati kakšen je njegov socialni in zdravstveni vpliv. Na to vse prevečkrat pozabljamo. Poleg naštetih vplivov pa je seveda tu vedno transport, ki sicer ne vedno, a največkrat doda končnemu seštevku ogljičnega odtisa najvišji odstotek.
Mnogo ljudi se ne vpraša od kod prihaja rezano cvetje, ki ga kupijo v trgovini. Mogoče bo ob branju tega članka komu le kdaj pa kdaj prišlo na misel, da bi preveril od kje šopek, ki ga je nameraval kupiti za rojstni dan babice ali obletnico ljube osebe zares prihaja in povprašal po lokalnem rezanem in sezonskem cvetju. Mene je že nekaj časa nazaj minila privlačnost do rezanega cvetja, kljub moji ljubezni do cvetlic in ostalih rastlin. Nekateri se celo odločijo za umetno cvetje, a o tej alternativi mogoče kdaj drugič. Na rezano cvetje lahko gledamo enako kot na lokalno pridelano hrano. Če že ne morete brez šopka na mizi poskusite poiskati vsaj lokalno vrtnastvo ali cvetličarno kjer pridelujejo in prodajajo domače pridelano cvetje, predvsem pa kupujte sezonsko.
VIR: Theecologist.com
How bad are bananas (M. Berners – Lee, 2010)
