Projekt Partnerskega kmetijstva je konec preteklega leta Umanotera proglasila kot primer dobre prakse v okviru projekta Slovenija znižuje CO2.
Na posvetu Partnerstva za ekološko kmetijstvo, zeleno javno naročanje in regionalni razvoj, ki ga je priredila Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, je Zavod Ekologičen predstavil svoj projekt Partnerskega kmetijstva. Umanotera je namreč Partnersko kmetijstvo, ki deluje pod okriljem Zavoda Ekologičen konec preteklega leta proglasila kot primer dobre prakse. Na posvetu pa se je predstavila tudi nova ekološka kmetija Šelar, ki je v Partnersko kmetijstvo pristopila na novo.
Anja Horvat Jeromel, soustanoviteljica Zavoda Ekologičen in urednica spletnega portala Ekologičen je na posvetu dejala, da je projekt Partnersko kmetijstvo nastal, ko so ustanovitelji Zavoda Ekologičen spoznali, da se vse začne in konča pri hrani: »Namreč če imamo na voljo zdravo hrano, ki je bila pridelana naravno in z ljubeznijo, je to prvi pogoj za naše zdravje kot tudi zdravje našega planeta. Če imamo povrhu še lokalno hrano, ki je bila pridelana naravno ali ekološko, potem lahko preživimo.« S tem zavedanjem je pri ustanoviteljih Ekologičnega prišlo do preusmeritve fokusa in v trenutku so se zavedli pomena zdrave in lokalne hrane. Ugotovili so, da se je pozabilo ogromno znanja in virov za pridobivanje domače hrane, zato so se odločili, da bodo svojo energijo usmerili koristno in povezali mesta s podeželjem. Ta vez nam lahko zagotovi lastne vire do hrane, ki bodo ključni za preživetje v tem času recesije. Tako je nastal projekt Partnersko kmetijstvo.
S projektom so želeli vzpostaviti neposredno komunikacijo med kmeti in potrošniki ter spodbuditi lokalno pridelavo naravne ekološke hrane, ki jo poganja trajnostno naravnano etično potrošništvo s poudarkom na solidarnosti do manjših ekoloških kmetij. Projekt Ekologičen je v času nastanka projekta Partnerskega kmetijstva prek spletnega portala Ekologičen in številnih predavanj že začel ljudi ozaveščati v smeri sonaravnega načina življenja, saj je poslanstvo Zavoda Ekologičen prek povezovanja in ohranjanja naravnega ravnovesja služiti človeštvu. V partnerskem kmetijstvu so takoj prepoznali pozitivne učinke za vse strani. »Ekološka kmetija Studen, ki partnersko kmetijstvo izvaja pod blagovno znamko Brevkina svežina, je takrat ravno vpeljala partnersko kmetijstvo in tak model smo želeli razširiti na čim več zainteresiranih kmetij. Nismo želeli biti v vlogi posrednika, le postaviti spletno platformo, ki bi pomagala projektu, da se hitreje razširi in zaživi. Nastala je platforma, ki vsebuje številne informacije za kmete in potrošnike. Tako so se lahko povezale tudi različne ekološke kmetije, ki tak način kmetovanja že prakticirajo, da so lahko prelili svoje izkušnje,« pojasnjuje Anja Horvat Jeromel.
V slabem letu delovanja projekta Partnersko kmetijstvo v Zavodu Ekologičen z navdušenjem opazujejo, kako se projekt širi in se postopno o pomenu lokalne ekološke pridelave ozavešča vse več potrošnikov kot kmetij. Odkar je s partnerskim kmetovanjem v Sloveniji začela ekološka kmetija Studen, ki je v sezoni 2009/2010 oblikovala svojo prvo skupino odjemalcev (okoli 30), se je število le-teh v sezoni 2011 povečalo že na 80. »Prav tako se je pokazalo zanimanje s strani drugih ekoloških kmetij, saj je do zdaj pod našim okriljem združenih že 5 kmetij (ekološka kmetija Studen, ekološka kmetija Porta. ekološka kmetija Romane Rejc, ekološka kmetija Zahojnik in ekološka kmetija Šelar). Te ki so začele že lani so tudi že skoraj polne – imajo tudi že od 20 do 30 odjemalcev, na novo priključena ekološka kmetija Šelar pa že zbira prijave za letošnje leto. Nenehno se javlja vedno več novih, ki jih zanima, da bi se v partnersko kmetijstvo priključile v prihodnje in se počasi pripravljajo. Kot velika prednost se pokaže, da so kmetije na nek način povezane v platformo www.partnerskokmetijstvo.si, saj je zadeva bolj transparentna in se kmetije med sabo lahko tudi povezujejo in si izmenjujejo izkušnje glede vpeljave samega sistema partnerskega kmetovanja,« ugotavlja Horvat Jeromelova.
