Smo v 21. stoletju in stvari se spreminjajo

ŽIVLJENJE, KOT GA ŽIVIJO USTVARJALCI LEPŠE PRIHODNOSTI

Medtem ko navdušeno sprejemamo novodobno tehnologijo, ki seveda prinaša ogromno olajšav in udobnosti v naša življenja, se le manjšina zaveda nevarnega potenciala – v obliki nadzora vseh nas – ki ga ista tehnologija prinaša njenim ustanoviteljem/lastnikom. Nam pa posledično prinaša izgubo svobode in zasebnosti.

Tehnološki nadzor se gradi okoli nas kot prozorna/nevidna kletka (5G omrežje, pametna bela tehnika, pametne hiše, pametna vozila, roboti…), ki postaja vse bolj obsegajoča in prodorna, saj bo prek čipov vstopila celo v naša telesa in možgane (oziroma v misli in čustva).

Dokler se celotno omrežje gradi in se prilagaja zakonodaja (da bo pravna podlaga vse to podpirala), se mi prepiramo med sabo: ali so roboti dobri ali ne, plastične operacije da ali ne, sprememba spola ali ne, ali smo zares bili na luni ali ne, ali je bil 9/11 zrežiran ali ne, ali je bolje veganstvo ali mesojedstvo, ali je konoplja koristna za zdravje ali ne…

In tako je naš fokus daleč stran od pomembnih stvari in stran od tega, da bi prevzeli odgovornost za našo sedanjost in prihodnost.

Preprosto verjamemo, da je tehnologija v varnih rokah – čeprav je v taistih rokah, ki so doslej usmerjale razvoj in so odgovorne za nastalo stanje na Zemlji (za katerega vemo, da je na nitki preživetja), in jih vodi predvsem lasten dobiček, ki je postal že tako velik, da si praktično lastijo že ves svet (vključno z nami), pa sem jim še vedno zdi, da imajo premalo in se obnašajo, kot da nismo vsi povezani med sabo in z naravo.

Res je lažje najti način, da se zamotiš in odvrneš pozornost od stvari, ki nekoliko ‘smrdijo’, saj dajejo slutiti, da znajo biti neprijetne. Tako raje brezkompromisno poiščemo najboljši način, ki nas potegne v navidezno iluzijo pravljice in ponudi lahko dosegljive užitke, za katere imamo že dovolj (tudi znanstvenih) dokazov, da so škodljivi v preveliki dozi: omama (v obliki alkohola ali drugih drog), ‘šoping’ stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, deloholizem, računalniške igrice, družbena omrežja, jamranje, opravljanje…

A kljub temu stanje ni tako brezupno, saj je okoli mene tudi ogromno ljudi, ki se vsega tega zavedajo. Celo vedno več nas je. In občutek imam glede na aktualne razmere, da se ljudje v tem času z neverjetno brzino prebujajo ter odločajo za spremembo svojega življenjskega sloga, da bo ta bolj v skladu z naravnimi zakonitostmi.

Naj vam ob tej priložnosti razkrijem način življenja, kot ga živijo ustvarjalci lepše prihodnosti:

Kupujejo le stvari, ki jih nujno potrebujejo. Pri tem so iskreni do sebe. Kupujejo kakovostno in malo.
Nenehno krepijo svoje kreativne veščine – sami poskušajo narediti čim več stvari:
- kuhajo svojo hrano,
- izdelujejo svojo kozmetiko,
- ustvarjajo umetniške izdelke (slike, kipce, pesmi, zgodbe…) – ki lahko služijo tudi kot odlično darilo,
- izdelujejo obrtniške izdelke (šivajo, pletejo, izdelujejo nakit, igrače …) – ki prav tako lahko služijo kot odlično darilo,
Čim več se družijo s svojimi prijatelji – to imajo redno na urniku v takšni periodiki, da je izvedljivo. Družijo se tudi s čim več različnimi ljudmi iz različnih kultur in ozadij.
Delujejo kot prostovoljci in pomagajo drugim ljudem – to nas lahko veliko novega nauči, ker nam omogoča drugačno izkušnjo, kot če delamo v zameno za denar. Najprej poskrbijo za svojce in za svoje prijatelje, če pa jim ostane še rezerve, pa pomagajo tudi raznim dobrodelnim organizacijam ali drugim iz šriše skupnosti.
Podpirajo lokalno in manjšo proizvodnjo – kupujejo zelenjavo, sadje, jajca, meso in drugo od lokalnih kmetov. Prav tako kupujejo od manjših, družinskih podjetij, ki jim ni mar le za dobiček, temveč predvsem dobrobit vseh in kakovost.
Berejo tudi knjige in daljše članke (ne le statusov na družbenih omrežjih in populističnih tračarskih člankov).
Vzamejo si čas zase, ki ga preživijo sami s sabo. Zapisujejo si svoje razmišljanje ali se vsaj pogovarjajo konstruktivno sami s sabo. Spoznavajo sami sebe (tako senčne kot sončne plati svoje osebnosti) in se učijo sprejemanja sebe. Razmišljajo o določenih stvareh, tudi takšnih, ki veljajo za tabu ali bi jih splošna javnost zasmehovala. Zastavljajo si vprašanja in raziskujejo v globino.
Podajajo se izven cone udobja – še posebej v obliki konstruktivnega samoizražanja na svoj način. Kot tudi v obliki, da se lotevajo tistih stvari, ki jih imajo na wish listi in si jo v resnici želijo narediti, a jo že mesece in leta vztrajno odrivajo.
Ne izgubljajo časa v brezplodnem tavanju med objavami njihovih ‘frendov’ na družbenih omrežjih. Raje počnejo karkoli od zgoraj navedenega. Ali pa raje sami objavljajo spodbudbne vsebine/misli/primere, ki kažejo, kako lahko nekaj izboljšamo.

In najpomembnejši dve stvari:

Učijo se obvladovanja svojih misli.

Zavedajo se, da so naše misli kot hrana za možgane. In zato so naši možgani lahko odvisni celo od lastnih misli. Kajti posledica vsake misli je določena kemija, ki se sproži v možganih in se prelije po vsem telesu. In če naše možgane in telo zalivamo z eno in isto kemijo (hrano oz. mislimi), potem možgani vsak dan hočejo več istega. Če pa tega ne dobijo, pa telo sproži v obliki hormonov nazaj v možgane signale, ki se znova prevedejo v določeno misel. Navadno so to omejujoče misli, ki blokirajo spremembo, da porajajo argumente v smeri, kako nujno je, da znova ponovimo misli od prejšnjega dne – če so bile prejšnji dan to misli, ki so nas spravljale v stres, telo tudi danes potrebuje to dozo kemije stresa, ker se tako počuti varno in v coni udobja. In tako postanemo ujetniki istih misli in občutkov (kar ohranja naš ego), ki se vedno znova ustvarjajo, ne glede okoliščine – naj bodo te še tako idealne, bo naš um našel razlog, da bomo telesu zagotovili kemično/hormonsko mešanico tistih občutkov, ki nas poganjajo že večino življenja in so postali naša vsakodnevna realnost.

Manifestirajo svoje želje, cilje, vizije.

Pri tem je zlasti pomembna predhodna alineja. Kajti manifestiranje jim gre najbolje od rok, kadar so razpoloženi tako, da žvrgolijo od dobre volje (ali kot pravijo strokovnjaki v svetu duhovnosti: ko so na višji vibraciji). Kako pridejo do dobre volje, je odvisno od vsakega posameznika. Vsak zase najbolje ve, kaj ga spravlja v boljše razpoloženje. Nato pa le še možgane spravijo v umirjeno stopnjo valovanja, ki ji nevroznanstveniki pravijo theta stanje. To je stanje, v katerem smo vsi tik pred spanjem (ko smo istočasno budni in na poti v spanec) in najbolj kreativno budnostjo (ko smo v pretoku). Do tega pa najlažje pridemo s hipnozo, meditacijo ali transom. Najbolj pa nas lahko pri tem ovira razum oz. kritični um. Kdor ima takšno situacijo pa si lahko najbolj pomaga, da se izobrazi z najnovejšimi spoznanji, s katerimi razpolagajo znanstveniki na svetu, na temo delovanja možganov in celotnega vesolja. Kajti izkaže se, da je vse bolj povezano, kot smo si do zdaj predstavljali. Vse to pa je domena kvantne fizike, nevroznanosti, epigenetike in podobnih znanstvenih ved. In celo še več – tudi stare filozofske in religiozne modrosti skrivajo ogromno odgovorov.

Nato spretni manifestatorji le še razmislijo, kaj si želijo. Mislijo na to, kako bi bilo, če bi se uresničilo in si poskušajo zamisliti film, v katerem se je to že uresničilo in kako so to že doživeli, občutili. Seveda verjetno ne rabim poudarjati, da želje uresničujejo vedno skozi srce/ljubezen. To pomeni, da upoštevajo kriterij ali presečišče, da je želja dobra za tistega, ki manifestira, kot za celotno človeštvo. Če pa so v tem povezani tudi s svojimi bližnjimi (družino, prijatelji), da jim pri uresničevanju želje pomagajo še oni – tako da si tudi oni to predstavljajo (oz. si v umu tudi oni zavrtijo ta film) in so veseli za njih, se pa moč uresničenja želje večkratno poveča. Vsi ki podprejo njih, hkrati pomagajo tudi sebi. Tako da to pogosto počnejo drug za drugega.

Ko takole reflektiram, ugotavljam, da so to ljudje, ki so izjemno odprtomiselni in širokosrčni, pogosto na videz zelo preprosti in prijazni. V večini primerov pa so to funkcionalno zreli ljudje, ki so se najvčekrat v življenju soočili z res težkimi preizkušnjami (travmami, boleznimi (fizičnimi ali psihičnimi), revščino, nasiljem…) ali pa so že veliko doživeli, prepotovali veliko sveta (pa ne mislim v komercialnem turističnem smislu), ki so jih spravile na najnižje možno dno. A so se pobrali in postali razsvetljeni in izjemno človeški ljudje!

Način njihovega življenja je umirjen, uravnotežen in oni so srečni. Ljubijo sebe, druge in naravo! Živjijo v skladu s preprostimi pravili, ki jih vsi zelo dobro poznamo oz. smo jih nekoč poznali, dokler se nismo odločili, da nam je to premalo, da želimo več. A na koncu smo kljub temu dobili manj!

Če je to naša lekcija, naša travma, in morda tudi že naše dno, potem je čas, da se vsi skupaj poberemo ter se učimo od modrih in močnih, ki so že prehodili to pot in nam kažejo pravo smer.

Kar ne pomeni, da moramo vse tehnološke dosežke zanikati in obsoditi kot slabe. Lahko pa jih uporabimo na način, da nas podprejo pri zdravem, naravnem načinu življenja, ne pa da jim pustimo, da igrajo na naše šibkosti in nas usmerjajo ter vodijo v pogubo.

Prav tako ne gre za to, da moramo vse v hipu obrniti na glavo in težiti k perfekcionizmu. Lahko pa postopno dodajamo vedno več dobrih in lažje izvedljivih navad (v skladu s tem, kar nam je najlažje dosegljivo) v našo dnevno rutino in težimo k postopnemu napredku.

Kajti kaj nam pomaga vsa napredna tehnologija, če človek ob njej nazaduje in uničuje svoj dom – planet, na katerem smo le gostje za časa naših življenj.

Kakšen pa je tvoj recept za ustvarjanje lepše prihodnosti? Vesela bom, če jih napišeš spodaj in jih deliš z mano in ostalimi ustvarjalci boljšega sveta…

—

Ljudje v tem času se prebujajo z neverjetno brzino in se odločajo za spremembo svojega življenjskega sloga, ki bo bolj v skladu z naravnimi zakonitostmi.

People are waking up at this time with an incredible speed and are deciding to change their lifestyles to be more in line with natural laws.

Kajti kaj nam pomaga vsa napredna tehnologija, če človek ob njej nazaduje in uničuje svoj dom – planet, na katerem smo le gostje za časa naših življenj.

so to ljudje, ki so izjemno odprtomiselni in širokosrčni, pogosto na videz zelo preprosti in prijazni. V večini primerov pa so to funkcionalno zreli ljudje, ki so se najvčekrat v življenju soočili z res težkimi preizkušnjami (travmami, boleznimi (fizičnimi ali psihičnimi), revščino, nasiljem…) ali pa so že veliko doživeli, prepotovali veliko sveta (pa ne mislim v komercialnem turističnem smislu), ki so jih spravile na najnižje možno dno. A so se pobrali in postali razsvetljeni in izjemno človeški ljudje!

Komentarji izražajo izključno osebna stališča avtorjev, ki niso nujno tudi stališča uredništva portala Ekologičen!