Včasih sem bila celo ponosna na moj perfekcionizem, saj mi je omogočal, da sem šla dlje in globje v stvari, da sem jih pilila skoraj v neskončnost. A zadnjič sem se v pogovoru s pilotom zavedela, da perfekcionizem ni življenjski. Je tudi pomemben vzrok, da imamo v sodobni družbi toliko izgorelosti, saj imamo nerealne predstave, da je življenje le blišč in izjemnost.
Tudi na svoji koži sem občutila to negativno plat perfekcionizma, ko sem se pred leti lotila pisanja knjige Kvantni kreator, ki je bila res obširen projekt o preučevanju delovanja možganov, uma, naših zaznav, prepričanj. In če me ne bi partner po nekaj letih vprašal: “Kdaj pa nameravaš zaključiti pisanje?”, bi verjetno še danes raziskovala in pilila mojo vsebino. O končnem izdelku – knjigi – pa ne bi bilo ne duha ne sluha.
No, knjigo sem potem uspešno zaključila. In zadnjič ko sem bila na obisku pri mojih dveh zelo zanimivih sosedih, saj sta oba pilota. Njuno podjetje tudi izdeluje ultra lahka jadralna letala in beseda je nanesla na njune izkušnje z letenjem, tudi tiste najbolj kritične.
In takrat je možakar pilot, ki je sicer Američan, rekel nekaj zame zelo pomembnega.
To se mi je zdelo tako pomembno za vse, nagnjene k perfekcionizmu, da to slišijo, saj je to lahko ključna informacija, ki nam pomaga premagati perfekcionistične tendence.
Rekel je: stvari je potrebno narediti ali izpeljati le dovolj dobro!
Kaj je s tem mislil?
Da moraš v trenutkih, ki so (v njegovem primeru v zraku) ključni za preživetje, ko se moraš odločiti in delovati, to narediti le dovolj dobro, da ti uspe. Perfekcija v takšnih ključnih trenutkih ni realna niti potrebna, da preživiš.
To se mi je zdela odličen nauk ali metafora, ki pije vodo v kritičnih situacijah. In če deluje trakrat, bi morala delovati vedno. Saj je edino to življenjsko. Edino to nam omogoča trajno delovanje. Sicer se ali premikamo prepočasi ali pa se nehamo premikati, ker stvari postanejo prenaporne.
Poleg tega, če se nenehno premikamo, se nenehno učimo in ne blokiramo našega učenja. Bolj pomembno je imeti več izkušenj in tudi nekaj neuspehov ali manjših uspehov, kot pa da se premikamo počasi kot polži in imamo perfekcionistične izdelke.
Torej naslednjič se spomnimo, ko bomo hoteli komplicirati: YOU JUST HAVE TO BE GOOD ENOUGH!
