V zadnjih dveh letih smo bili priča močnim razhajanjem mnenj v dužbi. To je povzročilo veliko jeze na eni in drugi strani ter ustvarilo začaran krog vse bolj goreče in razburjene komunikacije, ki je še poglobila jezo na obeh straneh. Ljudi, ki so bili prej povezani, pa je oddaljilo. Kar pa zagotovo ni recept za srečno in izpolnjeno življenje. Za ljudi je naravno, da si želimo povezanosti, razumevanja, spoštovanja drug drugega, tudi če imamo različne poglede. Ta cilj pa lahko uresničimo le, če smo srečni in pomirjeni s sabo in različnimi mnenji drugih. Zato je naša moralna dolžnost, da poskrbimo za svoje razpoloženje, da bomo zadovoljni in srečni.
Le če smo srečni namreč lahko sprejemamo mnenje drugega. Ker če smo srečni, smo umirjeni in uravnovešeni, potem imamo občutek, da nam nič ne manjka, da je vse prav. Le v takšnem stanju smo zmožni sprejemati drugačno mnenje drugega. Ne glede na to, kakšno je to mnenje.
Ko pa smo jezni (ne glede na to, na kateri strani se nahajamo), pa nam drugi predstavljajo sovražnike, zato smo do njih nastrojeni in iz takšnega razpoloženja smo lahko le skregani z drugimi in s svetom.
Povezani in stični bomo lahko le, če bomo zadovoljni. Če bomo jezni, v strahu, žalosti, ljubosumju, negotovosti, potem bomo vsak na svoji strani.
Zato je dobro preveriti, kakšen je naš čustven naboj, ker včasih se niti zavedamo ne, da smo močno negativno nastrojeni, mi pa si lahko celo mislimo, kako smo zaradi nekega našega stališča boljši in kako vidimo širšo sliko od ostalih.
Zato sem res hvaležna, da sem sama odprta za učenje, samokritiko in rast, da vedno znova prepoznavam svoje slepe pege in stvari, ki jih lahko še izboljšam. Hvaležna pa sem tudi, da je v mojem življenju toliko zrelih ljudi, s katerimi se ne strinjamo vedno o vseh stvareh, a se poslušamo, argumentiramo in sprejemamo ter vedno iščemo stične točke, namesto razdiralnih.
Poleg tega so ljudje, s katerimi imamo različna mnenja, moji največji učitelji in mi omogočajo nove uvide in spoznanja, do katerih ne bi prišla, če bi drug drugemu samo pritrjevali. Vseeno pa priznam, da je neprecenljiva in dragocena tudi debata s somišljeniki, s katerimi se podpiramo in razumemo.
Rada vas imam vse!
