BUM!!! …in skoraj v trenutku smo iz mrzle, puste in napete zime na pragu tople, cvetoče sezone obilja, sproščenosti.
In tako ciklično, včasih bolj trubolentno, drugič bolj ležerno kot povezovalci svetov plujemo skozi življenje in skozi kvantno polje.
Od nas pa je odvisno kako si dovolimo, da nas premetava ta turbolenca – kako čustveno padamo iz ene v drugo skrajnost. Malo je že zabavno potestirati, a dobro je vedeti, kje je naša cona nevtrale in kritične distance.
Pozornim opazovalcem in mislecem se ob aktualnem dogajanju nazorno kaže formula, kako se informacije v medijih opirajo na določene dele naše percepcije, ki nas na eni strani meče iz ravnotežja, na drugi strani pa se ‘obračajo’ v prid drugih (in našo škodo) – za različne nečloveške neumnosti, kot so ustvarjanje nesoglasij med ljudmi in burjenje palete negativnih čustev.
A dokler se borimo s temi vsebinami, smo vedno v zaostanku in tako le sledilci (pa četudi si domišljamo, da smo zbujeni, ozaveščeni ali naprednejši).
Pravi kreatorji, pionirji, vizionarji, napredni misleci postanemo, ko sami prevzamemo nadzor nad svojim fokusom.
Tako dogajanje spremljamo čim bolj kampanjsko, da za to porabimo čim manj časa, a ravno dovolj, da smo seznanjeni s pomembnimi informacijami. Hkrati začnemo k dogajanju pristopati bolj strateško, tako da prevzamemo moč in kreacijo v svoje roke.
Pri tem pa je potrebno, da začnemo izhajati iz svoje intuicije in v skladu s tem usmerjamo svoj fokus in sami raziskujemo stvari in področja, ki so pomembna za naše življenje in so v skladu z našim poslanstvom. Namesto da smo vedno v reakciji, smo raje v akciji, ki je vodena z naše strani.
Ob tem pa je pomembno tudi, da si redno jemljemo čas za odklop in sprostitev. Ker tako si napolnimo baterije in lažje vidimo širšo, nevtralno sliko ter zares gledamo s kritično distanco do vsega (tako do ene kot druge strani).
Kajti narava naših možganov je, da so pristranski – do tega, kar nam postane domače. Zato nam to, kar nam je domače, postaja vedno bolj všeč, naša pristranskost se krebi in pripravljeni smo določene pomembe vidike tudi zignorirati ali slabosti oprostiti. Pri tem kar pa nam ni všeč pa se zgodi podobno, le obratno – tudi če ima nekaj, kar nam ni domače in nam ni všeč, pozitivne vidike, jih ne bomo hoteli videti.
Zato je ključno, da intenzivno treniramo ravnotežje v občujtenju in razmišljanju ter delovanju. To nam omogoči, da se uspešno upiramo ‘gravitaciji’ škodljive pristranskosti in ohranjamo zdrav, neobremenjen pogled. Omogoči nam, da ostajamo v ravnotežju: da nismo v skrajno negativnih občutkih, ki nas oddaljujejo od rešitve, ali v škodljivi pozitivnosti, ki se noče soočiti z realnostjo.
Tako da je na vsakemu od nas, da začne držati ravnovesje. Kar pa pomeni kritična distanca in nevtrala do čisto vsega in vsakogar, vključno do sebe. Hkrati pa pozitivna in spodbudna naravnanost.
(Tudi če nam je takšna ‘nastavitev’ sprva malo neudobna in neznana, se vračajmo vanjo in jo vsakič zadržimo nekaj trenutkov dlje. In kmalu bo to naša baza ali temeljna drža, ki nam bo najbolj domača.)
Fotorafija: Pexels
