Vsa ta združba naših nevidnih sopotnikov mora biti v pravem ravnovesju in mi z njimi. Kadar nismo, so težave …
Ko gledamo razne televizijske reklame, ki jih naroča farmacevtska industrija, dobimo občutek, da so mikroorganizmi (bakterije, glivice, virusi …) naši veliki sovražniki, ki jih je potrebno za vsako ceno pokončati z raznimi zdravili, ki jih ta industrija proizvaja. Tako sprevrženo pojmovanje ima edini namen doseganje čim večjih profitov teh tovarn in našega počasnega umiranja na obroke.
Vsakemu vsaj malo razgledanemu človeku bi moralo biti jasno, da bakterije in drugi mikroorganizmi ne povzročajo nobene škode ljudem, ki jih ne izzivajo svojim nezdravim življenjskim stilom. Človeka, ki ima rad svoje zdravje in zanj ustrezno skrbi, ti mikroorganizmi sploh ne ogrožajo. Njihovo naravno poslanstvo je ravno v tem, da razkrojijo vse bolne dele telesnih tkiv in nikoli ne načenjajo zdravih telesnih celic. Moderni človek se vsakodnevno, vede ali nevede, vse bolj pogubno obnaša za svoje zdravje in življenje.
Pri tem sta v glavnem dve skupini ljudi, glede na to, kako gledata na zdravje. Zelo velika večina ljudi prepušča skrb za zdravje zdravnikom oziroma verjamejo v neizbežno usodo. Drugi manjši del človeškega rodu pa sam zavestno skrbi za svoje zdravje s preventivnimi sredstvi, zlasti z zdravo prehrano, gibanjem in pozitivnim mišljenjem, ter na ta način s krepijo imunski sistem. Ravno za te ljudi so bakterije in drugi mikroorganizmi v bistvu prijatelji, ki jim skoraj nikoli ne delajo težav.
Sicer izhaja iz obširne svetovne literature spoznanje, da so ravno ta mala bitjeca – mikroorganizmi, prvi prebivalci našega planeta. Ti živijo tukaj (morda še na kakšnem drugem planetu) milijarde let, za človeka pa je do sedaj znano, da tu živi le nekaj milijonov let.
Brez teh drobnih bitij si sploh ne bi mogli zamisliti življenja na našem planetu. Tako imenovanih dobrih mikroorganizmov je precej več kot tistih, ki nam povzročajo težave – seveda tistim ljudem, ki jih dobesedno izzivajo.
Če ne bi bilo teh malih, a zelo številnih prebivalcev našega planeta, ki po koncu življenja drugih bitij poskrbijo za njihov razkroj in ponovno pretvorbo v snovi, ki so potrebne za rast rastlin in nadalje za prehrano živali in ljudi, bi se trupla le-teh nakopičila v višino visokih planin. Te pomembna bitjeca pa poskrbijo ravno za to, da se vse snovi v naravi reciklirajo. Znanstveniki ugotavljajo, da so ti mikroorganizmi sposobni razkrojiti celo kovine in druge trdne delce, na dolgi rok tudi človeški izum – plastiko.
Ti majceni vražički se nahajajo povsod okoli nas, v zraku, vodi, zemlji, na naših telesih in v nas samih, največ pa jih je v našem črevesju.
Brez teh naših sostanovalcev, bi bila vsa zemlja mrtva materija, ki ne bi bila sposobna roditi čudovitih plodov. Ravno po tem se tudi razlikuje organski oziroma naravni način pridelovanja sadja in zelenjave od umetnega, ki vsiljuje rastlinam (tudi živalim) snovi, ki naj jih čim hitreje poženejo v rast, ne glede na to, ali so take za zdravje ljudi primerne ali ne. Še huje je, ko človek v svoji neizmerni požrešnosti poskuša prevarati Naravo z gensko spremenjenimi rastlinami in tudi živalmi. Posledica vsega tega je najbolj vidna v ZDA, kjer, kot sem v svojih člankih že večkrat omenil, zboleva vsako leto več ljudi predvsem zaradi uživanja tako pridelane hrane. Po statističnih ugotovitvah bo v kratkem času imelo neko vrsto raka več kot 40 odstkotkov Američanov – podobno pa lahko pričakujemo tudi v Evropi.
Kako so koristni ti majhni človekovi pomočniki pove tudi dejstvo, da nam pomagajo fermentirati – kisati – hrano: zelje, repo, mleko in druga živila, pomagajo nam narediti vino, kruh in številne druge užitne stvari.
Strokovnjaki omenjajo zelo pomembno dejstvo glede užitnosti in primernosti hrane za ljudi in živali. Najboljša je hrana, ki kaže znake, da bo postala plesniva ali gnila. Taka hrana namreč ne vsebuje škodljivih snovi za človeško telo. Vsa hrana, ki je ne napadejo mikrobi, je tako močno prežeta z raznimi strupi, da je njeno uživanje usodno za zdravje človeka in živali.
Na koncu objavljam nekaj misli svetovno poznanega slovenskega strokovnjaka na področju proučevanja teh mikroorganizmov – prof. dr. Petra Rasporja.
Mikroorganizmi so bili prvi »prebivalci« našega planeta in bodo tudi zadnji, če bo človek nepremišljeno posegal v naravni red. Neprimerljivo več jih je od ljudi, so pametni, spretni in trdoživi. Med seboj se znajo tudi »pogovarjati«!
Kar pomemben del raziskovalnega dela na področju mikrobiologije je vezan na patogene (bolezenske) organizme, ki jih je v primerjavi z množico za človeka koristnih, malo, a so lahko nekateri med njimi samo neprijetni, drugi pa tudi zelo nevarni.
Nenehno se bojujemo z njimi, vendar mnoge med njimi tudi potrebujemo, zato moramo znati živeti v sožitju. Trajnostni principi narave nas bodo nagradili z jutrišnjim dnem, ki bo skupen in uspešen le, če bomo dosledno spoštovali svoje prednike in sostanovalce – mikroorganizme …
Po najbolj poenostavljeni definiciji mikrobiologi proučujemo svet mikroorganizmov, da bi ga razumeli in znali primerno ravnati tako s tistimi, ki imajo za nas pozitivno vlogo, kot onimi, ki nas ogrožajo. Kot vemo, je veliko mikroorganizmov za nas koristnih, potrebujemo jih za dobro zemljo, primerno prehrano, čisto vodo, za dober kruh. In na drugi strani so taki, ki nam delajo škodo in nas, zlasti v nekaterih okoliščinah, tudi resno ogrožajo. Eden najbolj slikovitih pogledov v svet mikroorganizmov je v naših prebavilih. Si lahko predstavljate to raznoliko združbo, ki jo imamo v prebavnem traktu, če je samo v enem gramu fecesa (človeškega blata) deset na trinajsto potenco različnih mikroorganizmov?
En sam človek ima v sebi več mikroorganizmov, kot je vseh ljudi na svetu!
Vsa ta združba naših nevidnih sopotnikov mora biti v pravem ravnovesju in mi z njimi. Kadar nismo, so težave …
Mikrobiologija je integralna veda, ki je povezana z vsem, kar leze in gre na Zemlji, pa ne nazadnje tudi tistim, kar ne leze in ne gre … Mikroorganizmi imajo vedno zadnjo besedo, tudi ko je treba organsko snov spraviti nazaj v neorgansko, ko začne biološki svet razpadati, ga mikroorganizmi spet pretvorijo v osnovne gradnike in ti so potem ponovno uporabljeni za razcvet novega življenja.
